Državni tožilec kot enakopravna stranka v kazenskem postopku ali sodnik v sivi togi?

Medica, Vesna (avtor), Gorkič, Primož (mentor)

Naloga sodi na področje kazenskega procesnega prava in proučuje položaj državnega tožilca v slovenskem kazenskem postopku. Skozi nalogo razpravljam o pristojnosti državnega tožilca in se osredotočam predvsem na tiste, ki (vsaj deloma) vsebujejo elemente sojenja. Disertacija je smiselno sestavljena iz dveh delov: prvi del je teoretičen, drugi del pa predstavlja rezultate empirične raziskave. V prvem delu uvodoma ločeno predstavim vlogo državnega tožilca in vlogo sodnika v adversarnem in v kontinentalnem sistemu. Sledi razprava o načelu enakosti orožij in odstopanjih od le-tega, saj skozi odstope od načela enakosti orožij pri ravnanju oziroma pristojnostih državnega tožilca prepoznavam premike tožilčeve vloge v smeri sojenja. Te motrim zlasti skozi tiste pristojnosti državnega tožilca, s katerimi državni tožilec določa procesni položaj obdolženca, in sicer so to primeri: a) ko državni tožilec v formalnem smislu vodi postopke, v katerih sodeluje obdolženec; b) položaji, v katerih državni tožilec odločilno oblikuje procesno gradivo, ki je podlaga za določeno odločitev; in c) položaji, v katerih državni tožilec sprejema odločitve, s katerimi vpliva na položaj obdolženca. Teoretični del tako predstavlja izhodišče za oblikovanje empirične raziskave. V drugem delu, pri empirični raziskavi, sem se osredotočala na tri institute: odlog kazenskega pregona po 162. členu ZKP, kaznovalni nalog po 445.a ZKP in pogajanja o priznanju krivde po 450.a členu ZKP. Skozi pregled tožilskih spisov, ki jih je empirična raziskava zajemala, sem preučevala, kako se navedene pristojnosti državnega tožilca kažejo v praksi. V zaključku drugega dela naloge opravim tudi longitudinalno študijo na podlagi že zbranih podatkov, kot izhajajo iz Skupnih letnih poročil o delu državnih tožilstev od leta 2005 do leta 2020, ki so objavljena na spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije. Skozi longitudinalno študijo predstavim spreminjanje miselnega procesa državnih tožilcev, ki se čedalje bolj bliža sodniškemu načinu razmišljanja, s čimer se posledično skozi čas tudi spreminja vloga državnega tožilca. Glede na okoliščino, da čedalje več državnotožilskih pristojnosti pridobiva prvine sojenja, v zaključku drugega dela namenim nekaj besed tudi neodvisnemu in nepristranskemu odločanju državnih tožilcev, kot jamstvu poštenega postopka. Samo doktorsko disertacijo sklenem z odgovorom na vprašanje, zakaj postopke, v katerih se kaže tožilčeva figura kot dominantna, vseeno sprejemamo kot poštene in odgovorim na vprašanje, ki ga zastavljam v naslovu: ali je državni tožilec enakopravna stranka v kazenskem postopku ali sodnik v sivi togi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: državni tožilec, sodnik, pristojnosti državnega tožilca, načelo enakosti orožij, selekcijski mehanizmi, kaznovalni nalog, pogajanje o krivdi, sporazum o priznanju krivde, neodvisnost in nepristranskost, sklep o zavrženju ovadbe, načelo legalitete
• Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga
• Organizacija: PF - Pravna fakulteta
• Leto izida: 2023
• PID: 20.500.12556/RUL-153452
• COBISS.SI-ID: 180489475
• Datum objave v RUL: 06.01.2024

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: State Prosecutor as an Equal Party in a Criminal Procedure or the Judge Wearing the Grey Robe

Izvleček

This thesis falls within the field of criminal procedural law and examines the role of the state prosecutor in Slovenian criminal proceedings. Throughout the thesis, I discuss the jurisdiction of the state prosecutor, focusing mainly on those which (at least in part) contain elements of a trial. The dissertation is reasonably composed of two parts: the first part is theoretical and the second part presents the results of the empirical research. In the first part, I introduce separately the role of the state prosecutor and the role of the judge in the adversarial and continental systems. This is followed by a discussion of the principle of equality of arms and deviations from it, as deviations from this principle within the actions or jurisdiction of the state prosecutor signify shifts in the prosecutor's role towards adjudication. I observe these in particular through those powers of the state prosecutor by which the state prosecutor determines the procedural position of the defendant. These instances include: a) when the state prosecutor formally conducts proceedings in which the defendant participates; b) situations in which the state prosecutor decisively shapes the procedural documents on which a particular decision is based; and c) situations in which the state prosecutor take decisions that affect the position of the defendant. The theoretical part thus serves as a foundation for the formulation of the empirical research. In the second part, i.e. empirical research, I focused on three institutes: the deferral of prosecution under Article 162 of the CPA (Criminal Procedure Act), the penal order under Article 445a of the CPA and plea bargaining under Article 450a of the CPA. Through a review of the prosecution files covered by the empirical research, I examined how the abovementioned powers of the state prosecutor manifest in practice. In the conclusion of the second part of the thesis, I also carry out a longitudinal study based on the data already collected, as derived from the Joint Annual Performance Reports of the State Prosecutor's Office from 2005 to 2020, which are published on the website of the Supreme State Prosecutor's Office of the Republic of Slovenia. Through this longitudinal study, I present the transformation of the thought process of state prosecutors, which is increasingly moving towards a judicial way of thinking, thereby resulting in a shift in the role of the state prosecutor over time. Given the circumstance that an increasing number of prosecutorial powers incorporate elements of a trial, in the conclusion of the second part I also address the independent and impartial decision-making of state prosecutors, as guarantees of a fair trial. I conclude the doctoral dissertation by providing an answer to the question of why we still perceive proceedings in which the figure of the prosecutor appears dominant as fair and responding to the question posed in the title: whether the prosecutor is an equal party in criminal proceedings or a judge wearing a grey robe.

• Ključne besede: State prosecutor, judge, state prosecutor's jurisdiction, principle of equality of arms, selection mechanisms, penal order, plea bargaining, plea agreement, independence and impartiality, decision to dismiss the criminal report, principle of legality