Razumevanje koncepta gibalne pismenosti in stališča do gibalne pismenosti pri slovenskih fizioterapevtih : magistrsko delo

Zaverla, Tea (avtor), Vauhnik, Renata (mentor), Backović Juričan, Andrea (komentor), Kovačič, Tine (recenzent)

Uvod: Gibalna pismenost so veščine in odnos, ki jih posameznik prikaže v telesni dejavnosti skozi potek svojega življenja. Fizioterapija je sestavni del zdravstvene oskrbe na vseh področjih zdravstvenega varstva, zato lahko fizioterapevti pri vsakem stiku s pacientom/uporabnikom zdravstvenih storitev vplivajo na njegovo gibalno pismenost. Razumevanje gibalne pismenosti je med zdravstveni delavci, tudi fizioterapevti, omejeno, objave, ki bi opisovale gibalno pismenost na področju fizioterapije, pa še ne obstajajo. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je razumevanje koncepta gibalne pismenosti pri slovenskih fizioterapevtih in kakšna so njihova stališča do gibalne pismenosti. Ker je to pilotna raziskava, ne vsebuje hipotez, po zaključenem zbiranju podatkov pa smo s statističnimi testi raziskali še, ali obstajajo razlike o znanju v povezavi z gibalno pismenostjo glede na različne značilnosti anketirancev. Pri vprašanjih, ki so vsebovala Likertovo lestvico, smo zanesljivost vprašalnika kot notranjo skladnost, preverili s pomočjo Cronbach alfa koeficienta. Metode dela: Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranega vprašalnika, ki je bil povzet po že obstoječih vprašalnikih in prilagojen namenu naše raziskave. Preučevana populacija so bili slovenski fizioterapevti, ki so člani Združenja fizioterapevtov Slovenije. Vprašalnik je bil prek elektronske pošte posredovan 896 članom Združenja fizioterapevtov Slovenije. Odzivnost članov kot anketirancev z uporabnimi podatki je bila 12,5 %. Rezultati: 42,9 % odgovorov je pokazalo, da so se anketiranci prvič srečali s pojmom gibalna pismenost med reševanjem našega vprašalnika. Anketirani fizioterapevti ocenjujejo lastno poznavanje gibalne pismenosti kot nekoliko podpovprečno do povprečno in imajo pozitivna stališča do gibalne pismenosti. Med ovirami za razvoj gibalne pismenosti navajajo pomanjkanje časa in nejasnost koncepta. Statistično značilne razlike obstajajo pri samooceni znanja o petih preučevanih značilnostih gibalne pismenosti glede na raven zdravstvenega varstva, v kateri anketiranci delujejo in pri samooceni znanja o družbenem področju gibalne pismenosti glede na delovno dobo anketirancev (p < 0,05). Pri vprašanjih, ki so vsebovala Likertovo lestvico, je bila zanesljivost vprašalnika kot notranja skladnost, preverjena s pomočjo Cronbach alfa koeficienta, slaba do odlična. Razprava in zaključek: Fizioterapevti do neke mere razumejo koncept gibalne pismenosti, a je to znanje omejeno. Imajo pozitivna stališča do gibalne pismenosti, kar je spodbuden podatek za razvoj gibalne pismenosti v fizioterapiji. Z ozaveščanjem fizioterapevtov o konceptu gibalne pismenosti in z razvojem primernega merilnega orodja za ocenjevanje gibalne pismenosti bi lahko v veliki meri zmanjšali ovire in omogočili optimalnejše razmere za gibalno opismenjevanje pacientov/uporabnikov zdravstvenih storitev na področju telesne dejavnosti.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: magistrska dela, fizioterapija, zdravstveni delavci, področja gibalne pismenosti
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [T. Zaverla]
• Leto izida: 2023
• Št. strani: 42 str., [12] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-153349
• UDK: 615.8
• COBISS.SI-ID: 179215619
• Datum objave v RUL: 22.12.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Understanding the concept of physical literacy and attitude about physical literacy among physiotherapists in Slovenia : master thesis

Izvleček

Introduction: Physical literacy is the skills and attributes individuals demonstrate through physical activity across their life course. Physiotherapy is an integral part of health care system, therefore physiotherapists can influence physical literacy of every patient/user of health care services they interact with. Understanding of physical literacy among healthcare workers, including physiotherapists, is limited. There are no publications describing physical literacy in physiotherapy. Purpose: The purpose of the thesis was to determine the understanding of the concept of physical literacy and attitude about physical literacy among physiotherapists in Slovenia. Since this is a pilot study, it does not contain hypotheses. After the data collection was completed, statistical tests were used to determinate whether there are differences in knowledge of physical literacy according to the various characteristics of the respondents. The reliability of the questionnaire as internal consistency was checked for questions that contained Likert scale with Cronbach's alpha. Methods: Data was collected using a semi-structured questionnaire, which was based on already existing questionnaires and adapted to the purpose of our research. The studied population included physiotherapists in Slovenia who are members of Združenje fizioterapevtov Slovenije. The questionnaire was sent via e-mail to the 896 members of Združenje fizioterapevtov Slovenije. The response rate of members as respondents with usable data was 12,5 %. Results: 42,9 % answers showed that the respondents encountered the concept of physical literacy for the first time while reading our questionnaire. The respondets rate their own knowledge of physical literacy as slightly below average to average and have positive attitude towards physical literacy. The lack of time and not understanding the concept are two of the most cited barriers for developing physical literacy. Statistically significant differences exist in the self-assessment of knowledge about the five studied characteristics of physical literacy according to the level of health care in which the respondents work and in the self-assessment of knowledge about the social domain of physical literacy according to the respondents' years of service (p < 0,05). The reliability of the questionnaire as internal consistency, checked with Cronbach's alpha for questions with Likert scale was poor to excellent. Discussion and conclusion: Physiotherapists understand the concept of physical literacy to some extent, but this knowledge is limited. The results show positive attitude towards physical literacy, which is encouraging information for the development of physical literacy in physiotherapy. By making physiotherapists aware of the concept of physical literacy and by developing a suitable measurement tool for assessing physical literacy, barriers could be largely reduced and more optimal conditions for the physical literacy of patients/users of health care services that include physical activity could be provided.

• Ključne besede: master's theses, physioterapy, health care workers, domains of physical literacy