Namen tega prispevka je proučiti način za merjenje in razjasnitev pojma nesebičnost.
Z uporabo inovativnega pristopa k merjenju nesebičnosti ocenjujemo njeno prisotnost v različnih regijah po svetu. Raziskujemo tudi dejavnike, ki prispevajo k njenemu pojavu, in njihov medsebojen vpliv pri napovedovanju njene prisotnosti. Stopnja nesebičnosti se po svetu precej razlikuje. Tako ugotavljamo, da na verjetnost, da bo posameznik izkazoval nesebičnost, močno vpliva regija, v kateri prebiva, pomembno vlogo pa ima tudi delovno mesto – v državah OECD delo v javnem sektorju povečuje nagnjenost k nesebičnosti, v Afriki pa je ravno nasprotno.
Zasnova raziskave vključuje multivariatno analizo podatkov iz Svetovne raziskave vrednot, pri čemer uporablja enostavne regresijske analize in binarno logistično regresijo.
Glavne ugotovitve kažejo, da se vpliv dejavnikov, ki tradicionalno veljajo za pomembne, kot sta verska pripadnost in zaposlitev v javnem, zasebnem ali neprofitnem sektorju, med posameznimi regijami razlikuje. Interakcijski učinki, značilni za posamezno regijo, se kažejo na primer pri vplivu delovnega mesta na nagnjenost k nesebičnosti. Zaposleni v javnem sektorju bodo precej bolj verjetno nesebični kot njihovi kolegi v zasebnem sektorju, toda medtem ko delo v javnem sektorju povečuje verjetnost nesebičnosti v državah OECD, je v Afriki ravno obratno.
V prejšnjih akademskih študijah je bilo takšnim interakcijskim učinkom posvečeno le malo pozornosti. Prevladovala je domneva, da je vpliv verske pripadnosti, zaposlitve v javnem sektorju, spola itd. po vsem svetu enak. Ta študija pa dokazuje nasprotno.
Kar zadeva praktične posledice, rezultati naših analiz kažejo, da je predvsem pomembno, da so raziskave o vrednotah kontekstualizirane. To še posebej velja, kadar želimo svetovati izvajalcem na določenem področju. Naša raziskava je pokazala, da lahko isti dejavniki, ki krepijo nesebičnost v enem delu sveta, zmanjšajo njeno prisotnost v drugih regijah, zato univerzalen pristop nikakor ni ustrezen.
|
