Politični mit lahko opišemo kot ideološko zaznamovano pripoved, ki naj bi dala resničen opis niza preteklih, sedanjih ali napovedanih političnih dogodkov in ki jo družbena skupina sprejema kot veljavno. Predstavlja vsoto pripovedi o političnih dogodkih, ki so resnične in se nanašajo na skupino, ki verjame v te pripovedi. V prejšnjih obdobjih se je razumelo, da miti živijo samo v primitivnim družbah, da so torej nekaj nerazvitega, neracionalnega in naivnega. Študija pravi analizo političnih govorov Franja Tuđmana in Slobodana Miloševića ter z analizo preambul hrvaške in srbske ustave. Najpomembnejši analizirani govori Franja Tuđmana so naslednji: govor na konstitutivni seji hrvaškega parlamenta 30. maja 1990; govor ob razglasitvi ustave 22. decembra 1990; poslanica ob pristopu Republike Hrvaške k Svetu Evrope 6. novembra 1996; govor diplomatskemu zboru ob božično-novoletnih praznikih 15. januarja 1999. Najpomembnejši govori Slobodana Miloševića, ki smo jih analizirali glede mitološke naracije, pa so: govor na Gazimestanu ob 600. obletnici kosovske bitke 28. junija 1989; govor na 14. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bil od 20. do 23. januarja 1990; nagovor prisotnim na protestih v Beogradu 8. marca 1991; nagovor volivcev ob predčasnih državnozborskih volitvah 2. oktobra 2000.
Tako smo v doktorski disertaciji ugotovili, da so novi nacionalni miti, ki so se najprej artikulirali v literaturi, prešli na polje politike ter se na koncu utrdili v artikulaciji obeh predsednikov in v obeh ustavah novih nacionalnih držav. Ta sprememba mitov je bila nujnost, ki jih je zahtevala nova država, ki je potrebovala nov tip legitimnosti, saj so stari legitimacijski prijemi propadli skupaj s prejšnjo državo Jugoslavijo.
|
