izpis_h1_title_alt

Osamljenost starejših odraslih v institucionalnem varstvu v času pandemije covid-19 : diplomsko delo
ID Koščak, Valerija (Author), ID Sicherl, Zorana (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Bratun, Urša (Reviewer)

.pdfPDF - Presentation file, Download (606,67 KB)
MD5: D66BF2DC1979FDA497771A5761125464

Abstract
Uvod: Pandemija koronavirusne bolezni covid-19 je imela negativen vpliv na domove starejših občanov. Z namenom preprečevanja okužb so bili v institucionalnem varstvu sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja okužb, kar je vplivalo na občutke osamljenosti pri starejših odraslih v DSO. Strategije za preprečevanje osamljenosti so ohranjanje stika z ljudmi in vključevanje v aktivnosti. Pomembno vlogo imajo delovni terapevti, ki spodbujajo socialne stike in vključevanje v za posameznika smiselne aktivnosti. Namen: Ugotavljali smo, kako starejši odrasli v institucionalnem varstvu med pandemijo koronavirusne bolezni covid-19 doživljajo osamljenost in kako se ta odraža. Zanimala nas je tudi njihova socialna vključenost med pandemijo in kakšna je bila pri tem vloga delovne terapije. Metode dela: V kvalitativni raziskavi smo izvedli osem polstrukturiranih intervjujev s stanovalci, ki bivajo v DSO. Intervjuje smo posneli, dobesedno prepisali in kvalitativno vsebinsko analizirali. Rezultati: Oblikovali smo štiri kategorije, in sicer vključevanje v okupacije, bivalno okolje, osamljenost stanovalcev in socialna izoliranost. Večina stanovalcev občutka osamljenosti ni navedla, bolj so izpostavili željo po družbi in stik s svojci. Bolj kot osamljenost so izpostavili socialno izoliranost, ki je vključevala omejitev gibanja, prepoved obiskov in druženja s sostanovalci, glavni socialni stik so predstavljali zaposleni in svojci, s katerimi so komunicirali po telefonu. V času zaščitnih ukrepov se je povečalo izvajanje pasivnih aktivnosti. Velik pomen je imelo vključevanje v delovno terapijo, kjer so se ob sprostitvi ukrepov družili s sostanovalci, ustvarjali in se vključevali v njim pomembne aktivnosti. Razprava in zaključek: Stanovalci osamljenosti v obdobju pandemije koronavirusne bolezni covid-19 v večini niso občutili. Bolj kot osamljenost so izpostavili željo po druženju. Večina stanovalcev je socialne stike ohranjala s svojci po telefonu in z zaposlenimi, svoje prostočasne aktivnosti pa so stanovalci v času zaščitnih ukrepov izvajali v sobah. Pri zmanjševanju občutka osamljenosti ima veliko vlogo delovna terapija. Aktivnosti, ki jih stanovalci izvajajo znotraj delovne terapije, predstavljajo rutino in pomemben kanal za ohranjanje socialnih stikov.

Language:Slovenian
Keywords:diplomska dela, delovna terapija, dom starejših občanov, socialna izoliranost, kvalitativna raziskava
Work type:Bachelor thesis/paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:ZF - Faculty of Health Sciences
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:[V. Koščak]
Year:2023
Number of pages:35 str., [2] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-152941 This link opens in a new window
UDC:615.851
COBISS.SI-ID:177170691 This link opens in a new window
Publication date in RUL:13.12.2023
Views:330
Downloads:27
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Loneliness of older people in institutional care during covid-19 pandemic : diploma work
Abstract:
Introduction: The coronavirus pandemic covid-19 has had a negative impact on the nursing homes. In order to prevent infections, protective measures have been taken in institutional care to prevent the spread of infections, which has affected feelings of loneliness among older adults in nursing homes. Strategies to prevent loneliness include maintaining contact with people and engaging in activities. Occupational therapists play an important role in promoting social contacts and participation in meaningful activities. Purpose: To examine how older adults in institutional care experience loneliness during the covid-19 coronavirus pandemic and how their loneliness in the nursing home is reflected. We were also interested in their social inclusion during the pandemic and the role of occupational therapy. Methods: In a qualitative study, we conducted eight semi-structured interviews with residents living in nursing homes. We recorded the interviews, transcribed them literally and analyzed them qualitatively. Results: We created four categories: participation in occupations, living environment, loneliness of residents and social isolation. Most residents did not mention the feeling of loneliness, but rather stressed the desire for company and contact with relatives. More than loneliness, they highlighted social isolation, which included restrictions on movement, prohibition of visits and socializing with roommates, and the main social contact was employees and relatives with whom they communicated by phone. During the period of protective measures, the practice od passive activities increased. The inclusion in occupational therapy was of great importance, where they interacted with their roommates when they released measures, created and included important activities. Discussion and conclusion: Most residents did not feel loneliness during the coronavirus pandemic covid-19. Instead, they predominantly emphasized their desire for companionship. The majority of the residents maintained social contact with their relatives by phone and with employees. During the protective measures, the occupants carried out their leisure activities in the room. Occupational therapy plays an important role in reducing feelings of loneliness. Occupational therapy activities represent a routine and an important channel for maintaining social contacts.

Keywords:diploma theses, occupational therapy, nursing homes, social isolation, qualitative research

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back