Z naslonitvijo na Reinhardov in Schillingov koncept konfesionalizacije kot makrozgodovinske interpretativne paradigme, ki raziskuje fenomen funkcionalne interference konstruiranja etnokonfesionalne identitete s procesi politične centralizacije, institucionalizacije, socialne homogenizacije in socialnega discipliniranja skozi zgodnji novi vek, skuša prispevek na primeru slovenskega protestantizma preučiti interpretativne možnosti konfesionalizacijske paradigme. Izhajajoč iz predpostavke, da je protestantizem od 1550 dalje uradni politični in konfesionalni program koroških, štajerskih in kranjskih deželnih stanov, ki so bili glavni finančni in politični zaščitniki protestantskega gibanja, da bi zagotovili učinkovito ideološko orodje za lastno politično emancipacijo od avstrijskih nadvojvod, se v prispevku iz perspektive teorije konfesionalizacije analizira korespondenca slovenskih protestantov, ki jo je leta 1997 uredil, prevedel in objavil Jože Rajhman. Interpretativna zgodovinska (re)konstrukcija modalitete sodelovanja protestantskih mediatorjev in deželnih stanov pri ustanavljanju novih izobraževalnih in cerkvenih inštitucij, kot tudi slovanske/slovenske (Windisch) identitete, jezika in kulture v drugi polovici 16. stol., skuša ponuditi nov vpogled v kompleksne procese oblikovanja konfesij v slovenskih deželah v zgodnjem novem veku.
|