izpis_h1_title_alt

Kako zapisovati glasovje knjižne slovenščine
ID Toporišič, Jože (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (100,25 KB)
MD5: FD89DAC36892F67D17BB92518C0E44D7
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-27/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Slovenščina se je po naselitvi naših prednikov še zlasti močno razgrajevala narečno. Ko je sredi 16. stoletja postala tudi knjižna, so se slovenske glavne narečne skupine že zelo uveljavile: po Ramovšu je teh skupin sedem. Vsaka teh narečnih ploskev nastale slovenščine je imela poleg splošnih značilnosti vseh narečij. Naloga osrednjega, kranjskega, knjižnega jezika je bila pridobiti na svojo stran čim več pripadnikov slovenščine. Slovenci smo z redkimi izjemami sprejeli za knjižni jezik pisavo latinico s po možnosti glasovno vrednostjo črk, kot so jo imele v latinščini. V glasovju se je postopoma uveljavil osemmestni vokalizem, kakor je bil značilen zlasti za gorenjščino, konzonantizem se je bolj uveljavljal dolenjski, oblikoslovje se je uravnalo tudi še po koroščini in štajerščini, besedje pa po kranjščini, deloma rešeni pretiranega germaniziranja, otresel pa se je knjižni jezik tudi misli na vseslovanščino. Naglasno je ostajal tonemsko-jakostni, drugi je bil lažji in za ljudstvo sprejemljivejši. Končno je knjižna slovenščina postala državni jezik Republike Slovenije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina, fonologija, samoglasniki, soglasniki, zvočniki, nezvočniki, knjižni jezik, protestantizem, zgodovina jezika, Trubar
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2010
Št. strani:Str. 451-459
PID:20.500.12556/RUL-152894 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.163.634-112
COBISS.SI-ID:45100642 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.12.2023
Število ogledov:294
Število prenosov:11
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Reformacija na Slovenskem : (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva)
Uredniki:Aleksander Bjelčevič
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto izida:2010
ISBN:978-961-237-380-1
COBISS.SI-ID:252810496 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:27

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Following settlement by our ancestors, Slovene divided strongly into dialects. When in the 16th century it also became a standard language, the main dialect groups had already become well established: according to Ramovš, there are seven of these. All of them, in addition to the general characteristics of all dialects, had their own specific features. The role of the central, Carniolan standard dialect was to win as many adherents as possible to Slovene. With a few exceptions, Slovenes accepted that the standard language should be written in the Latin alphabet with, where possible, the letters having the phonetic value they had in Latin. With regard to pronunciation, the eight vowel system that was characteristic particularly of the Upper Carniolan dialect gradually came to be accepted, while the consonants owed more to Lower Carniolan; the morphology leant also on the Carinthian and Syrian dialects, while the vocabulary was Carniolan, partly saved from excessive Germanisation, but with the standard language also being affected by pan-Slavism. In retained dynamic stress, which was easier and more acceptable to its speakers. Ultimately, standard Slovene became the official language of the Republic of Slovenia.

Ključne besede:Slovene language, literary language, history of language, phonology, vowels, voiced consonants, voiceless consonants, Trubar

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj