izpis_h1_title_alt

Rejništvo v Sloveniji: perspektiva rejniških staršev : magistrsko delo
ID Poboljšaj, Patricija (Avtor), ID Sobočan, Ana Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,65 MB)
MD5: 50B7D2498694FE3133B8B2A9595A4C5D

Izvleček
V svojem magistrskem delu sem se osredotočila na raziskovanje perspektive rejniških staršev, v okviru česa sem se dotaknila kar nekaj tem. Na začetku sem v teoretičnem delu predstavila pojem družine in rejništva, pri katerem sem se posebaj nagibala k motivom oziroma razlogom, ki so rejniške starše pripeljali do odločitve za začetek procesa rejništva. Ker v okviru rejništva družine redno vstopajo v proces sodelovanja z drugimi, sem opredelila in raziskala sodelovanje, ki poteka s centrom za socialno delo in matično družino otroka. Zatem sem pregledala pozitivne in negativne vidike rejništva ter na koncu še primerjala položaj bioloških in rejniških otrok v življenju rejniških staršev, pri čemer sem se dotaknila tudi navezanosti. V empiričnem delu sem predstavila ugotovitve kvalitativne raziskave, ki sem jo izvedla. Raziskava je temeljila na delno strukturiranih intervjujih rejniških staršev v Sloveniji, pri čemer so bile vse ženskega spola in stare med 38 ter 65 let. Ugotovila sem, da intervjuvanke enačijo rejništvo s pojmom skrbi za otroka, varnostjo, ljubeznijo, sprejetostjo in domom, pri čemer veliki večini rejništvo predstavlja možnost za starševstvo. Kot najpogostejši razlog za odločitev o rejništvu so intervjuvanke navedle potrebo po pomoči otrokom, majhen delež teh se je soočil z nezmožnostjo zanositve, kar je pripeljalo do odločitve za rejništvo. Kot velik izziv na področju rejništva intervjuvanke navajajo stike z biološkimi starši ter sodelovanje s strokovnimi osebami na področju rejništva. Ko pride do odnosov in sodelovanja z matično družino otroka, so intervjuvanke navedle deljena mnenja. Nekatere so povedale, da so matične družine zelo neodzivne, spet druge so izpostavile zelo korekten, prijateljski in uspešen odnos. Najpogostejši pozitiven vidik rejništva, ki je bil omenjen, je pomoč otrokom ter nudenje ljubezni otroku, ki na koncu privede do ogromne osebnostne rasti otroka. Pri negativnih vidikih so intervjuvanke izpostavile predvsem pogled okolice na rejniške otroke ter ne cenjenost rejništva, ponovno so bili omenjeni stiki z matično družino otroka ter skrbi in stresne situacije, ki so velikokrat posledica odnosov s strokovnim osebjem na centru za socialno delo. Svojo vlogo intervjuvanke enačijo z vlogo mame, pri čemer povedo, da razlik med otroci ne delajo. Prisotnost navezanosti med intervjuvankami in otroci je velika, za katero povedo, da je neizogibna in nujno potrebna za pravilno delovanje družine. Rezultati raziskave so lahko dobra priložnost za seznanjanje s tematiko perspektive rejniških staršev v Sloveniji v družbi nasploh, prav tako pa omogočajo možnost za še večje poglabljanje in raziskovanje teme rejništva. Za stroko socialnega dela ter podobne poklice raziskava podaja veliko ugotovitev, ki lahko prispevajo k še večjemu razumevanju pogleda rejniških staršev in približajo vpogled v delovanje rejniških družin.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:družina, rejništvo, rejniški starši, matična družina, center za socialno delo, navezanost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[P. Poboljšaj]
Leto izida:2023
Št. strani:143 str.
PID:20.500.12556/RUL-152296 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364-781.4-053.2/.6
COBISS.SI-ID:183750659 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.11.2023
Število ogledov:758
Število prenosov:123
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Foster care in Slovenia: perspective of foster parents : magistrsko delo
Izvleček:
In my master's thesis I focused on exploring the perspective of foster parents, touching on a number of themes. At the beginning, in the theoretical part, I introduced the notion of family and fostering, with a particular focus on the motives or reasons that led foster parents to decide to start the fostering process. Since in the context of fostering families regularly enter into a process of cooperation with others, I have identified and explored the cooperation that takes place with the social work centre and the child's family of origin. I then looked at the positive and negative aspects of fostering and finally compared the situation of biological and foster children in the lives of foster parents, touching on attachment. In the empirical part, I present the findings of the qualitative research I have carried out. The research was based on semi-structured interviews with foster parents in Slovenia, all of whom were female and aged between 38 and 65. I found that the interviewees equated fostering with the notions of child care, safety, love, acceptance and home, with the vast majority seeing fostering as an option for parenthood. The most common reason given by interviewees for their decision to foster was the need to help their children, a small proportion of whom had experienced an inability to conceive, which had led to their decision to foster. Interviewees cite contact with biological parents and cooperation with professionals in the field of fostering as a major challenge in the area of fostering. When it comes to relationships and cooperation with the child's family of origin, interviewees expressed divided opinions. Some said that the birth families are very unresponsive, while others pointed to a very correct, friendly and successful relationship. The most common positive aspect of fostering that was mentioned was helping the children and giving love to the child, which in the end leads to a huge personal growth of the child. The negative aspects mentioned by the interviewees were mainly the view of foster children in the environment and the lack of appreciation of fostering, again the contact with the child's family of origin and the worries and stressful situations that often result from the relationship with the professional staff at the social work centre. The interviewees equate their role with that of a mother, saying that they do not differentiate between children. The presence of attachment between the interviewees and the children is strong, which they say is inevitable and necessary for the proper functioning of the family. The results of the survey can be a good opportunity to inform about the perspective of foster parents in Slovenia in society at large, and also provide an opportunity for further research on the topic of fostering. For the social work profession and similar professions, the survey provides a number of findings that can contribute to further understanding of the perspective of foster parents and provide insights into the functioning of foster care.

Ključne besede:family, fostering, foster parents, family of origin, social work centre, attachment

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj