izpis_h1_title_alt

Jugoslovansko-poljski odnosi med letoma 1945 in 1956 : doktorska disertacija
ID Lukanc, Maja (Avtor), ID Ajlec, Kornelija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Gabrič, Aleš (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,47 MB)
MD5: 221AF06711E1E2B46190B7C2D269725D

Izvleček
V prvem desetletju po drugi svetovni vojni sta Jugoslavija in Poljska na bilateralni ravni prešli cel spekter odnosov med prijateljstvom in sovražnostjo. Poglavitno dinamiko njunih stikov je narekovala Sovjetska zveza, medtem ko je bila njihova intenzivnost odvisna od številnih notranjepolitičnih in družbenozgodovinskih dejavnikov. Pričujoča doktorska naloga na podlagi jugoslovanskih, poljskih in drugih virov ponudi vpogled v jugoslovansko-poljske odnose med letoma 1945 in 1956, pri tem pa se ne omejuje zgolj na politične stike, temveč poskuša zajeti kar se da široko paleto medsebojnega sodelovanja. Pri tem si pomaga s konceptom prijateljstva v mednarodnih odnosih, ki z raziskovanjem prijateljskih praks ponudi dodatno metodološko orodje v analizi narave in intenzivnosti jugoslovansko-poljskih odnosov. Disertacija tako prispeva k boljšemu razumevanju zunanjepolitične situacije v sovjetskem bloku in raznolikosti vzhodnoevropskih komunističnih režimov v prvem povojnem desetletju. Jugoslavija in Poljska sta v prvih treh povojnih letih uspeli razviti širok spekter medsebojnega sodelovanja, zlasti če upoštevamo, da so bila njuna izhodišča zaradi pomanjkanja predhodnih navezav in ogromne vojne škode dokaj skromna. V trenutku, ko je sodelovanje med državama začelo kazati konkretne rezultate, ki so bili posledica na novo podpisanih sporazumov in vzpostavljenih institucionalnih vezi, je nastopil jugoslovanski spor z Informbirojem. V naslednjih letih so se jugoslovansko-poljski stiki skrčili na minimum in obe strani sta v izkrivljanju slike drugega poskušali najti novo identiteto in uveljaviti novo resnico. A Poljska je v času spora vodila manj sovražno protijugoslovansko politiko kot druge države vzhodnega bloka, po Stalinovi smrti pa je paradoksalno najbolj zadržano pristopila k normalizaciji odnosov z Jugoslavijo. Ponovno navezavo stikov so najprej narekovali zunanjepolitični dogodki, nato pa poljsko notranjepolitično vrenje, ki je vrhunec doseglo oktobra 1956, ko si je Poljska povrnila del svoje suverenosti. Jugoslavija in Poljska sta tako med vzhodnoevropskimi komunističnimi državami dosegli največjo samostojnost v odnosu do Sovjetske zveze – Poljska znotraj, Jugoslavija izven bloka –, dodatno bližino pa sta našli v iskanju lastne poti v socializem.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:politika, politična zgodovina, socializem, bilateralni odnosi, prijateljstvo, sovražnost, hladna vojna
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Lukanc
Leto izida:2020
Št. strani:[8], 398 str.
PID:20.500.12556/RUL-152259 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:94(497.1:438)"1945/1956"
COBISS.SI-ID:31817475 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.11.2023
Število ogledov:219
Število prenosov:57
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Yugoslav-Polish Relations from 1945 to 1956
Izvleček:
In the first decade after World War II, Yugoslavia and Poland experienced the whole range of bilateral relations between amity and enmity. The Soviet Union dictated the fundamental dynamics of their contacts, while the intensity of these contacts depended on numerous domestic-political and socio-historical factors. Based on the Yugoslav, Polish, and other sources, this doctoral thesis provides an insight into the Yugoslav-Polish relations between 1945 and 1956. It is not limited merely to the political contacts but also strives to encompass the broadest possible array of mutual cooperation. To this end, the thesis also examines the concept of friendship in international relations, as the research into friendly practices provides an additional methodological tool for analysing the nature and intensity of the Yugoslav-Polish relations. The dissertation thus contributes to a better understanding of the Soviet Bloc’s foreign-political situation and the diversity of the Eastern European communist regimes in the first decade after the war. In the first three post-war years, Yugoslavia and Poland successfully developed extensive cooperation, especially if we take into account that due to the lack of pre-existing connections and the enormous war damage, the starting points of these two states were relatively modest. Just as the cooperation between the two states started to yield concrete results, stemming from the newly-signed agreements and established institutional ties, the Yugoslav dispute with the Cominform occurred. In the following years, the Yugoslav-Polish relations dwindled to a minimum, while both sides attempted to establish new identities and assert new truths by distorting one another’s images. Nevertheless, during the Cominform dispute, Poland’s anti-Yugoslav politics was less hostile than that of the other Eastern Bloc countries. After Stalin’s death, Poland was, rather paradoxically, the most hesitant to start normalising its relations with Yugoslavia, which was initially dictated by the foreign-political developments and later by the Polish domestic-political crisis that culminated in October 1956 when Poland managed to restore a part of its sovereignty. Yugoslavia and Poland were thus the two Eastern European communist countries that achieved the greatest independence regarding their relations with the Soviet Union (Poland within the Bloc, while Yugoslavia remained non-aligned). They also found additional common ground due to their search for their own paths towards socialism.

Ključne besede:Yugoslavia, Poland, socialism, bilateral relations, amity, enmity, the Cold War

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj