V članku so analizirane posebnosti bolgarskega prevoda zbirk štirih sodobnih slovenskih pesnikov: Vide Mokrin-Pauer (Poezija, Sofija, 2005), Braneta Mozetiča (Banalije, Sofija, 2006), Toneta Škrjanca (Vsakdo ima svoje sanje, Sofija, 2008) in Petra Semoliča (Na obrobju večera, Sofija, 2009). Problematika prispevka vključuje vprašanja poetike in individualnega sloga pesnikov, posebnost bolgarskega prevoda pesnikovih del in recepcijo njihove poezije v Bolgariji.
|