Magistrsko delo raziskuje leksikalne kolokacije v kontekstu kontrastivnega jezikoslovja. Ker kolokacije ne upoštevajo posebnih pravil tvorjenja, se jih je treba učiti kot enote in posledično predstavljajo izziv v prevajalstvu in pri učenju tujih jezikov. Raziskava obravna tri ključne vidike prevajanja kolokacij. Prvi je moč kolokacij, ki se meri s funkcijo logDice na spletnen orodju Sktech Engine. Ta se izračuna glede na pogostost sopojavljanja besed, ki razločuje kolokacije med zanimive/močne in manj zanimive/šibke. Drugi vidik je formalni, ki vključuje zamenjavo bsesedne vrste, razširjanje in krčenje in ostale spremmebe, ki se zgodijo pri prevodu na strukturalni ravni. Tretji vidik je pomenski, ki iz vidika prevoda kolokacij, le-te lahko deli na predvidljive ali pa nepredvidljive. Neskladja v moči kolokacij med izvirnikom in prevodom so bila pogosto posledica nepredvidljivega elementa. Štiriintrideset odstotkov vseh primerov je bilo strukturno drugačnih od izvirnika, petintrideset odstotkov in pol pa nepredvidljivih po pomenu.
|