izpis_h1_title_alt

Razvoj kromatografske metode za določanje rezidualne plazmidne DNA v procesnih vzorcih mRNA
ID Leban, Marta (Avtor), ID Trontelj, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Sekirnik, Rok (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,65 MB)
MD5: A99D6231449BA09F432C62A495AF6ED1

Izvleček
Nedavni klinični uspehi tehnologije mRNA pri obvladovanju pandemije covid-19 so sprožili številne inovacije v proizvodnih in analitskih tehnologijah za tovrstno terapevtsko obliko. mRNA nastane pri encimski transkripciji plazmidne DNA s pomočjo polimeraze, v procesu brez celic, imenovanem in vitro transkripcija. Po transkripciji se plazmidna DNA obravnava kot nečistoča, ki nastane med procesom, in jo je potrebno odstraniti. Za ta namen se uporabljajo različni pristopi, kot je encimska razgradnja z deoksiribonukleazami, kromatografska ločba ali obarjalne tehnike. Trenutne regulativne zahteve so 10 ng rezidualne DNA na en odmerek – ta se giblje med 30 in 100 µg mRNA. Morebitno rezidualno plazmidno DNA v mRNA vzorcih je potrebno spremljati s primerno analitsko tehniko. Trenutna metoda za kvantifikacijo rezidualne DNA je kvantitativna verižna reakcija s polimerazo, ki je precej draga, zahteva poznavanje plazmidnega zaporedja in jo je relativno težko interpretirati. Glede na predstavljeno problematiko je osrednja tematika magistrske naloge razvoj metode HPLC, ki je bolj enostavna, dovolj selektivna, točna, natančna in občutljiva (10 ng rezidualne plazmidne DNA), da zadostuje regulativnim zahtevam. Rezultate smo vzporedno primerjali tako z zgoraj omenjeno metodo kot tudi z agarozno gelsko elektroforezo, ki je sicer metoda izbire za preverjanje prisotnosti in celovitosti nukleinskih kislin. Poleg razvoja metode pa smo optimizirali tudi pripravo vzorcev z uporabo čim manjše količine encima RNaseA (0,4 ng/µg mRNA) in čim krajšim časom inkubacije (0,5 h). Pridobljeni rezultati kažejo na uspešen razvoj metode, saj se vsebnost rezidualne plazmidne DNA v analiziranih mRNA vzorcih sklada po vseh izbranih metodah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:HPLC, rezidualna plazmidna DNA, mRNA, qPCR, AGE
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-151144 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.09.2023
Število ogledov:924
Število prenosov:88
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Chromatografic method development for determination of residual plasmid DNA in mRNA process samples
Izvleček:
Due to the recent clinical success of mRNA technology in the management of the covid-19 pandemic, there has been an increase in new innovations for the production and analysis of this type of therapeutic. mRNA is produced in a cell-free process called in vitro transcription using a polymerase-assisted enzymatic transcription of a target area in selected plasmid DNA. After completed transcription the residual plasmid DNA becomes an unwanted impurity and must be removed. For this purpose, different approaches can be used, such as enzymatic digestion with deoxyribonucleases, chromatographic separation and precipitation techniques. For therapeutics, the current regulatory requirements are that there is less than 10 ng of residual DNA per dose, which can range between 30 and 100 µg of mRNA. Possible residual plasmid DNA in mRNA samples must be monitored with a suitable analytical method. The current method for quantifying residual DNA uses a quantitative polymerase chain reaction (qPCR). Using qPCR can be quite expensive, requires knowledge of the plasmid sequence and is relatively difficult to interpret. Considering the presented problem, the central theme of this master′s thesis is the development of a HPLC method that is simpler, sufficiently selective, accurate, precise, and sensitive enough to meet regulatory requirements (10 ng of residual plasmid DNA). The results were compared side-by-side with the above-mentioned qPCR method and with agarose gel electrophoresis, that can also be used as a method of choice for checking the presence and integrity of different nucleic acids. In addition to the development of this new HPLC analytical method, we also optimized sample preparation to use the smallest possible amount of RNaseA enzyme (0,4 ng/µg mRNA) and the shortest possible incubation time (0,5 h). The obtained results indicate successful development of the new HPLC method, as the content of residual plasmid DNA in the analyzed mRNA samples is comparable between all three selected methods.

Ključne besede:HPLC, residual plasmid DNA, mRNA, qPCR, AGE

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj