Biti nesrečen (Unglücklichsein) je zadnja pripoved v zbirki Opazovanje (Betrachtung). Osrednji cilj diplomske naloge je analiza motivov, prisotnih v zgodbi. Glavni junak začuti močno notranjo tesnobo, ki ga preganja skozi celotno pripoved, kar se prikaže v njegovem nenehnem občutku nesreče in nemoči. Počuti se tujega in izoliranega od zunanjega sveta. Težave s komunikacijo z ostalimi osebami ga prepričajo, da se umakne v svojo sobo, daleč od zunanjega okolja. Ko se pogleda v ogledalo, ne vidi sebe, temveč nekoga drugega, nekoga, ki pride nepričakovano, a kot da bi bil pričakovan, »prikazen«, ki mu je podobna, a hkrati drugačna od njega. Je ta prikazen del njegove domišljije, halucinacija, ali odgovor na njegovo osamljenost? Kafkovo pisanje poudarja absurdnost te zgodbe, v kateri se zastavljajo mnoga vprašanja, vendar ni nobenih odgovorov na njih. Med pogovorom s prikaznijo glavni lik ne najde odgovora na vprašanja o svoji identiteti in eksistenci, zato konča v obupu in se vrne v isto stanje kot na začetku, v osamljenost in potrtost.
|
