izpis_h1_title_alt

Proučevanje hitrosti razpada zdravilnih učinkovin za zdravljenje prehladnih obolenj v napitkih, pripravljenih za peroralno uporabo.
ID Kavčnik, Andreja (Avtor), ID Plazl, Igor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Trdan Lušin, Tina (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,88 MB)
MD5: BC5657A81EEA041D175F48684864D572

Izvleček
Uspešen razvoj zdravila se začne pri temeljitem razumevanju kemijskih reakcij, zato smo se pri našem delu osredotočili na poznavanje razpadnih mehanizmov ter modeliranje reakcijskih hitrosti in aktivacijskih energij razpada zdravilnih učinkovin (ZU), ki se uporabljajo za zdravljenje prehladnih obolenj in se zaužijejo v obliki napitka. Pred načrtovanjem eksperimentalnega dela smo opravili pregled smernic za testiranje stabilnosti in predpisanih navodil uporabe trenutno dostopnih zdravil na trgu za zdravljenje prehladnih obolenj, ki so v obliki praška, zrnc ali šumečih tablet za pripravo napitka. V okviru magistrske naloge smo preučevali stabilnost rekonstituiranih raztopin naslednjih izdelkov: zdravilo A (ZU acetilcistein ), zdravilo B (ZU paracetamol in fenilefrin), zdravilo C (ZU paracetamol in askorbinska kislina) in zdravilo D (ZU acetilsalicilna kislina). Rekonstituirane raztopine smo pripravili skladno z navodili za uporabo, jih izpostavili različnim temperaturam in spremljali različne odzive v odvisnosti od časa in temperature. Opazovali smo spremembe v izgledu, pH, vsebnosti ZU in vsebnosti razkrojnih produktov. Naš glavni cilj je bil določiti stabilnost pripravljenih napitkov za zdravljenje prehladnih obolenj oz. določiti koliko časa po pripravi napitka je le ta še ustrezne kakovosti. Predpostavili smo prvo hipotezo, da bo najbolj kritičen in s tem odločilen parameter glede stabilnosti pripravljenih raztopin porast razpadnih produktov. Druga hipoteza pa je predpostavljala, da višja temperatura napitka vodi do slabše stabilnosti. Eksperimente smo načrtovali kot najslabše možne scenarije za vrednotenje stabilnosti in s tem določili najkrajši rok uporabe rekonstituiranih raztopin. Stabilnostne pogoje smo ustvarili tako, da smo vzorčnim raztopinam tekom vrednotenja stabilnosti vzdrževali konstantno temperaturo ter spremljali odzive v različnih časovnih točkah. Opazili smo, da pri izpostavljanju pripravljenih rekonstituiranih raztopin/suspenzij višjim temperaturam v odvisnosti od časa pri vseh testiranih pripravkih pride do padca vsebnosti zdravilnih učinkovin in pojava večjega števila in višjega nivoja razpadnih produktov. Z variiranjem temperaturnih pogojev, predvsem ob daljši časovni izpostavitvi smo dobili različne nivoje razpadnih produktov in vsebnosti ZU ter tako pridobili obsežen set podatkov za potrebo modeliranja poteka kemijskih reakcij. Na osnovi pridobljenih eksperimentalnih podatkov smo zgradili reakcijske modele s pomočjo programa Berkeley Madonna in tako potrdili naše hipoteze, da je skladnost pripravljenih napitkov s kriteriji odvisna predvsem od porasta razpadnih produktov ter da višja temperatura napitka vodi do krajšega roka uporabe rekonstituiranega napitka. Izkazalo pa se je, da je tudi vsebnost ZU kritični parameter za določanje stabilnosti po rekonstituciji. Predvsem pri zdravilu D, kjer je poleg porasta salicilne kisline, tudi padec vsebnosti acetilsalicilne kisline stabilnostno indikativen parameter, ki določa rok uporabe rekonstituiranega pripravka. Na osnovi kriterijev smernice ICH Q3B, smo napovedali rok uporabe rekonstituirane raztopine, če je le ta pripravljena pri sobni temperaturi. Od testiranih izdelkov je rekonstituirana raztopina najdlje stabilna v primeru zdravila A, kjer rok uporabe 11,7 ure po pripravi napitka definira porast neznane nečistoče. Naslednje je zdravilo C (5 ur), kjer naraščanje PAR-3-hydroxy nečistoče, definira stabilnost. Temu sledi zdravilo B, kjer napovedujemo stabilnost do 4,3 ur po pripravi napitka na osnovi porasta nečistoče PAR-3-hydroxy. In nazadnje še zdravilo D ki je po napovedih stabilen 150 minut po pripravi napitka, saj vsebnost hitro nastajajočega razkrojnega produkta salicilna kislina definira rok uporabe. Dognanja do katerih smo prišli, dokazujejo, da je moč razložiti tudi bolj kompleksne razpadne mehanizme. Glavni ključ pri razumevanju tematike je poglobljeno razumevanje razpadnih mehanizmov, ustrezen načrt izvedbe eksperimentalnega testiranja ter znanje modeliranja enačb hitrosti razpadnih reakcij. Naša dognanja bi lahko še bolj poglobili z nadaljevanjem raziskav kot npr. kako na stabilnost vpliva izpostavitev različnim pH vrednostim, če se napitek ne pripravi v vodi, ampak v kakšni drugi pijači (npr. pomarančni sok).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Kinetika razpada, zdravilne farmacevtske učinkovine, stabilnost pripravljenih napitkov/rekonstituiranih pripravkov peroralna uporaba, zdravljenje prehladnih obolenj, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-150955 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:173185539 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.09.2023
Število ogledov:1007
Število prenosov:49
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Studying the degradation rate of drug substances in reconstituted solutions for the treatment of common cold.
Izvleček:
The successful development of the drug begins with a thorough understanding of chemical reactions, in our work we focused on knowledge of breakup mechanisms and modelling of the reaction rates and activation energies of the decay of active substances (ZU), which are used to treat cold diseases and are ingested in the form of a beverage. Prior to the planning of the experimental work, we carried out a review of the stability test guidelines and the prescribed instructions for the use of currently available medicines on the market for the treatment of cold diseases, which are in the form of powder, granules or effervesced tablets for the preparation of beverages. As part of my master's thesis, we studied the stability of reconstituted solutions of the following products: medicine A (ZU acetylcysteine), B (ZU paracetamol and phenylephrine), C (ZU paracetamol and ascorbic acid) and medicine D (ZU acetylsalicylic acid). Reconstituted solutions were prepared by following the instructions for use, exposed to different temperatures. Solutions were monitored on different responses depending on time and temperature. We observed changes in appearance, pH, ZU content and degradation content. Our main goal was to determine the stability of prepared beverages for the treatment of cold and to determine how long after the beverage preparation, the solution still complies to the strictest quality guidelines. In the first hypothesis we assumed, that the most critical and thus decisive parameter in terms of stability of prepared solutions will be the increase in degradation products. Another hypothesis assumed that a higher temperature of the beverage leads to a worse stability. The experiments were designed as worst-case scenarios for stability evaluation, thus setting the shortest shelf life for reconstituted solutions. The stability conditions were created by maintaining a constant temperature for sample solutions during the stability evaluation and monitoring responses at different time points. We observed that when exposed to prepared reconstituted solutions/suspensions at higher temperatures depending on the time, all the preparations tested result in a decrease in the content of the active substances and the occurrence of a higher number and higher level of degradation products. By varying temperature conditions, especially with longer exposure time, we obtained different levels of degradation products and ZU content, thus gaining a comprehensive set of data for the need of modelling of the course of chemical reactions. Based on the experimental data obtained, we have built reaction models using the Berkeley Madonna program to confirm our hypothesis that the compliance of prepared beverages with the criteria depends mainly on the increase in degradation products and that the higher temperature of the beverage leads to a shorter period of use of the reconstituted beverage. However, the ZU content has also been shown to be a critical parameter for determining stability after reconstitution. Particularly for medicine D, where the increase of salicylic acid as well as the drop in acetylsalicylic acid content are the most stability-in-point parameters determining the shelf-life of the reconstituted preparation. Based on the ICH Q3B criteria, we predicted the shelf life of the reconstituted solution if it is prepared at room temperature. Of the products tested, the reconstituted solution is the longest stable in the case of medicine A, where the shelf-life of 11,7 hours after the beverage is prepared defines the increase of unknown impurities. The following is medicine C (5 hours), whereas the increase in the PAR-3-hydroxy impurity content is a parameter defining stability. This is followed by medicine B, where we predict stability up to 4,3 hours after the preparation of the beverage based on the increase of PAR-3-hydroxy impurity. Finally, medicine D, which is projected to be stable 150 minutes after the beverage preparation, as the content of the rapidly emerging degradation product salicylic acid and decrease of acetylsalicylic acid content both define the shelf life. The conclusions we reached prove that it is also possible to explain more complex degradation mechanisms. The main key in understanding the subject is an in-depth understanding of the degradation mechanisms, an appropriate design for the implementation of the experimental tested and the knowledge of modelling equations of the speed of degradation reactions. Our findings could be further deepened by continuing research, such as how stability is affected by exposure to different pH values if the solution is not prepared in water, but in another drink (e.g. orange juice).

Ključne besede:Degradation kinetics, active pharmaceutical ingredients, stability of reconstituted beverages, oral use, cold treatment, high performance liquid chromatography.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj