izpis_h1_title_alt

Heglov koncept zgodovine in Julij Cezar
ID Lukovnjak, Julija (Avtor), ID Moder, Gregor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Žunkovič, Igor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (451,76 KB)
MD5: 11E12FF2A7E107BD622939AD67CD4003

Izvleček
V diplomski nalogi sem po analizi Heglovega koncepta zgodovinskega procesa, kot ga je orisal v svojih Predavanjih o filozofiji zgodovine, katerih del je v slovenščini izšel pod naslovom Um v zgodovini, prešla k obravnavi filozofsko-zgodovinskega vidika Shakespearovega Julija Cezarja. Osredotočila sem se na idejo drame, na dramske osebe in njihovo vlogo v fabuli, na zunanjo in notranjo dramsko zgradbo ter na interpretacijo Shakespearovega dramskega dela. Ko je tragedija prešla tudi skozi rešeto aktantskega modela Anne Ubersfeld, Klotzove teorije zaprte in odprte forme v drami ter nekaterih uvidov Aristotelove Poetike, sem ugotavljala, ali in v kakšni meri so njeni razčlenjeni elementi skladni s Heglovo logično strukturo zgodovinskega procesa. Pojmi, na katere sem bila pozorna, so duh, svoboda, zvijačnost uma,svetovnozgodovinski individuum, strasti in ponovitev. Razmislila sem o načinu pojavljanja lika Julija Cezarja pri obeh avtorjih in o tem, kakšen vpliv imajo razlike v njegovi interpretaciji na njuni ideji o položaju posameznika v zgodovini. Po primerjavi Heglove filozofije zgodovine z elementi Shakespearovega Julija Cezarja sem razmislila, kje in zakaj se med njima pojavljajo skladnosti in razhajanja. V nadaljevanju sem razmišljala o tem, kaj bi moralo biti v tragediji drugače, da bi jo bilo mogoče razumeti kot popolnoma skladno s Heglovo filozofijo, in ali je takšna skladnost med literarnim delom in (Heglovo) filozofijo sploh mogoča. Nazadnje sem skušala odgovoriti še na vprašanje, ali (in na kak način) je Heglov model zgodovinskega razvoja sam literaren oz. dramatičen, torej v katerih pogledih je njegovo filozofsko delo bliže zgodovinopisju in v katerih literaturi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Literatura in filozofija zgodovine, G. W. F. Hegel, William Shakespeare: Julij Cezar, svoboda, zvijačnost uma, posameznik, tragedija.
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-150855 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:167610371 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.09.2023
Število ogledov:669
Število prenosov:49
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Hegel's concept of history and Julius Caesar
Izvleček:
In this thesis the analysis of Hegel's concept of history (as developed in his lectures, later collected in Lectures on the Philosophy of History) is followed by a discussion of the philosophical and historical aspects in Shakespeare's Julius Caesar. I have focused especially on the play's main idea, its characters and their role in the plot, on the play's internal and external structure, and its interpretation. After the tragedy had been analysed with the actantial model (as defined by Anne Ubersfeld,) Volker Klotz's theory of closed and open form in drama, and some insights from Aristotle's Poetics, I have tried to deduce wheter and/or to what extent the play's dissected parts fit Hegel's model of historical development. Terms discussed are spirit, freedom, cunning of reason, world-historical individual, passions, and repetition. My focus was on the way Julius Caesar's character is portrayed both in Hegel and Shakespeare, and on the way his two interpretations influence the ideas conveyed by one author and the other. After the comparisson between Hegel's philosophy of history with the elements of Shakespeare's Julius Caesar I discussed the reasons behind discovered simmilarities and differences. In the continuation, I have tried to think of the changes needed in the play for it to fit the Hegelian concept of history better, and whether such reconciliation is even possible between literature (more specifically, between classical form of tragedy) and (Hegel's) philosohpy. Reversely, I was debating on the extent to which Hegel's model of historical development is itself literary or dramatic, and in which ways his work is closer to literature than it is to historiography.

Ključne besede:Literature and philosophy of history, G. W. F. Hegel, William Shakespeare: Julius Caesar, freedom, cunning of reason, individual, tragedy

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj