izpis_h1_title_alt

Protimoč samoorganiziranih omrežij lokalne in urbane prehranske oskrbe v Mariboru : doktorska disertacija
ID Struc, Nežka (Avtor), ID Muršič, Rajko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Šterk, Karmen (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,46 MB)
MD5: 06F00798E4195B39C2C7CE682FBFCBD3

Izvleček
Osrednja tema doktorske raziskave je iskanje odgovora na vprašanje, kako in zakaj je mogoče (samo)organiziranje meščanov in meščank v spontana omrežja neposredne distribucije in pridelovanja kmetijskih proizvodov lokalnega tipa obravnavati skozi prizmo koncepta protimoči, kot ga opisuje Graeber (2007, 2013, 2014). Odgovor na to sem v disertaciji podala na podlagi opravljenega etnografskega terenskega dela in raziskave načinov povezovanja in samoorganiziranja ljudi v prehranska omrežja na območju Maribora in v njegovi okolici. Raziskovala sem delovanje izbranih skupin ljudi, vključenih v nekonvencionalna prehranska omrežja. V ospredju mojega zanimanja so bili_e nosilci_ke pridelovanja, distribucije in nakupovanja lokalno pridelane hrane: vrtičkarji_ke na projektno vzpostavljeni vrtičkarski koloniji, manjši okoliški pridelovalci kmetijskih proizvodov ter kupci njihovih pridelkov in samoorganizirani posredniki ter neformalna omrežja neposrednega odjema. Analizirala sem večplastnost kompleksnih načinov organizacije urbanega prehranskega sistema, ki predstavlja primer protimoči nasproti dominantno vsiljenim sistemom distribucije prehranskih dobrin. S tem disertacija razkriva domači primer odzivanja na izzive ekonomsko degradiranih urbanih območij. Iz primerjave s podobnimi primeri po Sloveniji in svetu je razvidno, da se prakse in ideje samoorganizacije prehranskih omrežij prenašajo in se prilagajajo v skladu s potrebami in željami ljudi. Maribor je prepleten z raznolikimi omrežji (samoorganizirane krajevne in četrtne skupnosti, zadruge, omrežja solidarnostnih ekonomij, umetniška združenja), ki podpirajo samoorganiziranje ljudi. V tem smislu samoorganizirana omrežja prehranske oskrbe predstavljajo le delček mariborske samoorganizacije, a po pomembnosti ne zaostajajo za drugimi omrežji. Predstavljajo dinamičen proces, pri katerem je oblikovanje odnosov znotraj omrežij ključno za organiziranje mestnega in primestnega prostora ter za načrtovanje in vzpostavljanje stabilnih lokalnih življenjsko pomembnih prehranskih virov, kar urbanim prebivalkam in prebivalcem do določene mere omogoča večjo neodvisnost od korporativnih prehranskih sistemov. Za razumevanje celotnega delovanja in pomembnosti protimoči prehranskih omrežij so pomembni vsi vidiki, ki upoštevajo njihov zgodovinski, politični in ekonomski razvoj.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:protimoč, prehranska oskrba, samoorganizirana prehranska omrežja, solidarnostne ekonomije, zadruge, vrtičkarstvo, skupnostno naročanje
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:N. Struc
Leto izida:2023
Št. strani:229 str.
PID:20.500.12556/RUL-150834 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:39:334.732(497.412)(043.2)
COBISS.SI-ID:165813763 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.09.2023
Število ogledov:476
Število prenosov:43
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Counter Power in the Networks of Self-Organized Local and Urban Supply Groups in Maribor
Izvleček:
The central theme of my doctoral research is the search for an answer how can the self-organisation of people into spontaneous networks of direct distribution and cultivation of local agricultural products be viewed through the prism of the concept of counter-power as described by David Graeber (2007, 2013, 2014). In my dissertation, I provide an answer to this question on the basis of ethnographic fieldwork of self-organised food networks in the area of Maribor city and its surroundings. I investigated the activities of these groups of people involved in unconventional food networks. The focus of my interest were networks of the production, distribution and purchase of locally produced food: urban gardeners, small local producers of agricultural products, buyers of their produce, self-organised intermediaries and informal direct purchase networks. I have analysed the multilayered complex ways in which the urban food system is organised, as an example of counter-power against dominantly imposed systems of distribution of food commodities. In doing so, the thesis reveals a domestic example of responding to the challenges of economically degraded urban areas. Comparison with similar cases in Slovenia and around the world shows that the practices and ideas of self-organisation of food networks are transferable and adaptable to different environments, changing according to people's needs and desires. Maribor is intertwined with diverse networks (self-organised local and neighbourhood communities, cooperatives, solidarity economy networks, artistic associations) that support people's self-organisation. In this sense, self-organised food networks represent only a fraction of Maribor's self-organisation. They represent a dynamic process in which the formation of relationships within networks is key to organising urban and suburban space and to planning and establishing stable local vital food resources, which to some extent allows urban residents to become more independent from corporate food systems. All aspects are relevant to understanding the overall functioning and relevance of the counter-power of food networks, taking into account their historical, political and economic development.

Ključne besede:counterpower, food supply, self-organized food networks, solidarity economies, cooperatives, gardening, community purchase groups

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj