izpis_h1_title_alt

Zarotniška mentaliteta in raznolikost informacijskih virov : magistrsko delo
ID Berič, Martin (Avtor), ID Kobal Grum, Darja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,70 MB)
MD5: 2E29AE38B9448B2AD7E712FF62B93824

Izvleček
Izsledki raziskav kažejo na nižjo in manj raznoliko medijsko potrošnjo pri manj izobraženih posameznikih. Ti naj bi bili v primerjavi z višje izobraženimi tudi dovzetnejši za verjetje v teorije zarote. Hkrati izsledki raziskav o medijskih navadah tistih, ki verjamejo v teorije zarote, kažejo, da se za pridobivanje informacij v večji meri kot pripadniki splošne populacije zanašajo na socialna omrežja ter se izogibajo uporabi večinskih virov novic. Ker navedeni izsledki posredno kažejo na negativno povezavo med številom virov novic in izraženostjo zarotniškega mišljenja, sem želel na vzorcu 254 slovensko govorečih oseb, ob nadzoru izobrazbe, preveriti morebitni obstoj negativne povezave med izraženostjo zarotniške mentalitete in številom virov za pridobivanje novic. Kot dodatek primarnemu cilju in namenu naloge sem želel na podvzorcu študentov (n = 60) raziskati morebitni obstoj razlik med študenti različnih študijskih področij v izraženosti zarotniške mentalitete in številu virov, prek katerih se informirajo o dogodkih ter preveriti smer in moč mogočega sovpadanja teh dveh spremenljivk. Rezultati so v skladu s prejšnjimi raziskavami pokazali statistično značilno negativno povezanost med izraženostjo zarotniškega mišljenja in številom let formalnega izobraževanja. Analiza ni pokazala statistično značilne negativne povezave med številom virov novic in izraženostjo zarotniškega mentalitete. Študenti naravoslovnih študijskih smeri so imeli statistično značilno višjo izraženo zarotniško mentaliteto kot študenti družboslovnih študijev. Pridobljeni rezultati zavračajo uporabnost raznolikosti vira informacij kot pomembnega samostojnega indikatorja verjetij v teorije zarot.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:teorije zarote, zarotniška verjetja, izobrazba, razširjanje informacij, novičarski mediji
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Berič]
Leto izida:2023
Št. strani:50 str.
PID:20.500.12556/RUL-150797 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.923.3:07(043.2)
COBISS.SI-ID:168108803 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.09.2023
Število ogledov:695
Število prenosov:61
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Conspiracy mentality and diversity of information sources
Izvleček:
Results of numerous studies inversely link lower and less diverse media consumption with levels of education. Lower educated individuals are also shown to be more susceptible to believe in conspiracy theories than those with higher levels of education. At the same time results of other studies regarding media habits of conspiracy theorists show that their news consumption is more dependent on social networking sites and that they are more likely to avoid mainstream news sources. Because those results indirectly point to negative relation between number of news sources and higher levels of conspiracy beliefs I decided to test the strength of proposed relation on a convenience sample of 254 Slovene speaking participants, controlling for an effect of education. In addition to the main goal and purpose of the study I decided to test the potential differences in conspiracy ideation and number of news sources between groups of natural and social sciences college students (n = 60). Also, I wanted to examine direction and strength of potential link between those variables within the subsample. In line with some previous studies, results showed statistically significant negative correlation between conspiracy ideation and years of formal education. Analysis failed to show any significant correlation between the number of information sources and conspiracy beliefs. Conspiracy mentality was significantly more pronounced within the group of natural sciences students. Results discourage the potential use of diversity of information sources as a viable indicator of conspiracy ideation.

Ključne besede:conspiracy theories, conspiracy beliefs, education, information dissemination, news media

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj