Magistrsko delo raziskuje načine organizacije besedišča v manjše sklope za namene eksplicitnega poučevanja. Prepoznavanje besedišča kot ključne sestavine jezikovne kompetence je sprožilo tudi zanimanje za vpliv različnih besednih sklopov na uspešnost usvajanja besedišča. Posebna pozornost je bila namenjena semantičnim, nepovezanim in tematskim sklopom besed, ki se razlikujejo po medsebojni povezanosti njihovih članov. Raziskave kažejo, da semantični sklopi otežujejo učenje besedišča, tematski sklopi ga olajšujejo, nepovezani sklopi pa ga niti ne otežujejo niti olajšujejo. V magistrskem delu smo raziskovali kateri izmed treh besednih sklopov se v praksi najbolj in najmanj pogosto uporablja pri pouku angleščine v slovenskih osnovnih šolah. Deloma smo ugotavljali tudi zakaj. Empirični del naloge sestoji iz dveh delov, in sicer učbeniške analize in anketne raziskave. Učbeniška analiza zajema tri novejše učbenike, ki so potrjeni za uporabo v slovenskih osnovnih šolah. Z anketnim vprašalnikom za učitelje, ki ga je izpolnilo 57 udeležencev, pa smo raziskovali v kakšnih sklopih učitelji poučujejo besedišče, ko poučujejo brez učbenika. Rezultati kažejo, da se pri osnovnošolskem pouku angleščine uporabljajo vse tri vrste besednih sklopov. Učbeniki pretežno uvajajo novo besedišče v semantičnih sklopih, medtem ko se tematski in nepovezani sklopi pojavljajo enako pogosto, vendar v precej manjši meri kot semantični sklopi. Pri poučevanju besedišča brez učbenika se učitelji pogosto poslužujejo tako semantičnih kot tematskih sklopov, nepovezane sklope pa uporabljajo le redko. Pri izbiri sklopa besed, ki ga bodo uporabili pri pouku, učitelji upoštevajo predvsem njegovo učinkovitost za doseganje uspešnih učnih rezultatov.
|