Za spremljanje premikov in deformacij naravnih in antropogenih objektov se že vrsto let uporabljajo različne geodetske merske tehnike in senzorji. Med vsemi so se inštrumenti GNSS skozi leta izkazali za ustrezne pri geodetskem monitoringu, predvsem zaradi zmožosti zagotavljanja neprekinjene informacije o položaju z visoko točnostjo. Geodetski inštrumenti GNSS pa se v primerih, ko lahko pride do njihovih poškodb, izkažejo za cenovno neustrezne (lahko stanejo tudi nekaj 10.000 €), predvsem takrat, ko je potreba po večjem številu vzpostavljenih inštrumentov GNSS in lahko znesek preseže sto tisoč evrov. V takih primerih nam cenovno ugodni inštrumenti GNSS predstavljajo ustrezno alternativo kakovostnim, a dražjim, inštrumentom GNSS. Cenovno ugodni dvo-frekvenčni inštrumenti GNSS so prišli na trg leta 2019 in so zelo hitro pritegnili pozornost številnih raziskav v geodetski znanosti. Dvo-frekvenčni inštrumenti lahko sprejemajo signal na dveh nosilnih valovanjih GNSS, s čimer je možno v večini odpraviti pogrešek ionosfere, zato se je njihova uporabnost povečala v številnih aplikacijah. Cenovno ugodni inštrumenti GNSS imaju vgrajene tudi module RTK in se lahko uporabljajo v kombinaciji z geodetskimi antenami GNSS, zato so postali združljivi in primerljivi z visokokakovostnimi geodetskimi inštrumenti GNSS. Rezultati, prikazani v pričujočem delu, kažejo, da cenovno ugodni inštrumenti GNSS še ne zagotavljajo rezultatov z isto kakovostjo kot geodetski inštrumenti GNSS, ampak z nižjo. Kljub temu pa lahko ti senzorji določijo položaj s točnostjo, ki je sprejemljiva pri številnih nalogah geodetske izmere. Cenovno ugodne inštrumente GNSS smo uporabili za izgradnjo cenovno ugodnega kontrolnega sistema GNSS (angl. low-cost GNSS monitoring system – LGMS) pri nalogah geodetskega monitoringa. LGMS se je izkazal za ustrezno rešitev za neprekinjen nadzor stabilnosti z visoko točnostjo v skoraj realnem času in optimiziranimi stroški vzpostavitve ter delovanja. Izdelan LGMS smo uporabili na primeru plazu Laze, kjer smo izmero izvajali pol leta, a lahko sistem uporabimo za kontrolo stabilnosti poljubnega antropogenega (viadukti, mostovi, jezovi, območja rudarjenja, dimnikov in podobno) ali naravnega objekta (posedanja ali plazovi), če so pričakovani premiki ustrezno veliki. Zaradi globalnega segrevanja ozračja, se v prihodnosti pričakuje večje in močnejše padavine po vsem svetu, kar lahko vpliva na večje aktivnosti plazov in s tem na povečano potrebo po nadzoru le-teh. Uporaba cenovno ugodnih inštrumentov GNSS bo bistveno znižala stroške monitoringa in s tem povzročila možnost večjega in pogostejšega nadzora nad stabilnostjo naravnih kot tudi antropogenih objektov. Z uporabo cenovno ugodnih več-frekvenčnih inštrumentov GNSS se v sedanjem času že zelo bližamo kakovosti rezultatov, ki jih zagotavljajo visokokakovstni inštrumenti GNSS, a z močno znižanimi stroški vzpostavitve.
|