izpis_h1_title_alt

Evropski preiskovalni nalog v praksi domačih pravosodnih organov : magistrsko diplomsko delo
ID Mihalič, Lara (Avtor), ID Hafner, Miha (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (707,74 KB)
MD5: C447788278489E279E2D5A1D20D66AB6

Izvleček
Učinkovito in hitro medsebojno sodelovanje v kazenskih zadevah med DČ EU je cilj, ki ga EU s svojo pravno ureditvijo od nekdaj zasleduje. V preteklosti s sprejemanjem dokumentov, ki so temeljili na načelu medsebojne pravne pomoči, kasneje tudi z instrumenti, ki so temeljili na načelu vzajemnega priznavanja. Vendar vse do sprejetja direktive 2014/41/EU, ki je v evropski pravni red uvedla uporabo EPN, cilj po hitrem in učinkovitem sodelovanju med DČ EU ni bil izpolnjen. Predhodni instrumenti so bili namreč preveč zapleteni in togi ali pa so se nanašali zgolj na določene vrste dokazov. EPN je prvi instrument v pravu EU, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja in se uporablja za vse vrste dokazov. Ne glede na navedeno pa se tudi v zvezi z uporabo le-tega med organi DČ v praksi zastavljajo številna vprašanja oz. nesoglasja (npr. glede področja uporabe direktive, obrazca EPN idr., podrobneje opisana v tem delu), ki pogostokrat učinkovito sodelovanje med DČ EU otežujejo. Obstoj nesoglasij je vezan zlasti na nejasne ali pomanjkljive določbe direktive oz. pomanjkanje harmonizacije pojmov na ravni EU, kar v praksi rezultira v uporabi nacionalnih prav DČ EU, ki pa so si med seboj različna, kar vodi do različnih odločitev organov v praksi. Slednje izhaja tudi iz predstavljenih stališč organov Slovenije, Hrvaške in Nemčije. Trenutno se sporna vprašanja v praksi med organi razrešujejo zlasti s pomočjo Eurojusta, mehkega prava EU (npr. smernic) ter odločitev SEU. V prihodnosti pa bi bilo upoštevajoč številne pomanjkljivosti, ki so se tekom dosedanje uporabe direktive v praksi jasno izrazile, smiselno razmisliti tudi o morebitni spremembi direktive, s katero bi se sporna vprašanja razrešila, s tem pa bi bil cilj učinkovitega sodelovanja med DČ EU v večji meri dosežen.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:evropski preiskovalni nalog, načelo vzajemnega priznavanja, ZSKZDČEU-1, primerjalnopravna ureditev, področje uporabe, pristojni organi, obrazec, priznanje in izvršitev, časovne omejitve, načelo specialnosti
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:L. Mihalič
Leto izida:2023
Št. strani:53 str.
PID:20.500.12556/RUL-150481 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:343.131(043.2)
COBISS.SI-ID:165167107 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.09.2023
Število ogledov:694
Število prenosov:47
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The European Investigation Order in the practice of domestic judicial authorities
Izvleček:
Efficient and rapid mutual cooperation in criminal matters between the Member States (MS) of the EU is a goal that the EU has always pursued through its legal framework. In the past, through the adoption of instruments based on the principle of mutual legal assistance, and later also through instruments based on the principle of mutual recognition. However, until the adoption of Directive 2014/41/EU, which introduced the use of the EIO into the European legal order, the objective of swift and effective cooperation between EU MS was not met. Previous instruments were too complex and rigid, or only referred to certain types of evidence. The EIO is the first instrument in EU law based on the principle of mutual recognition and applicable to all types of evidence. Notwithstanding the above, its use also raises a number of issues or disagreements between the authorities of the MS in practice (e.g. on the scope of the Directive, the EIO form, etc., described in more detail in this thesis), which often complicate effective cooperation between the MS of the EU. The existence of disagreements is linked in particular to unclear or deficient provisions of the Directive or the absence of harmonisation of concepts at EU level. In practice, this results in the application of national rules of EU MS which differ from each other, leading to diverse decisions of the authorities in practice. The latter is apparent from the presented positions of the Slovenian, Croatian and German authorities. At present, contentious issues between authorities are resolved in practice mainly through Eurojust, soft EU law (e.g. guidelines) and decisions of the Court of Justice of the European Union. However, in the future, given the many shortcomings that have become clear in the practical application of the Directive so far, it would be prudent to consider a possible amendment of the Directive to resolve contentious issues, thus achieving to a greater extent the objective of effective cooperation between the EU MS.

Ključne besede:European Investigation Order, principle of mutual recognition, CCMMSEUA, comparative law, scope of application, competent authorities, form, recognition and enforcement, time limits, principle of speciality

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj