izpis_h1_title_alt

Karakterizacija kvasovk rodu Hanseniaspora za potencialno uporabo v pivovarstvu
ID Urbančič, Eva (Avtor), ID Čadež, Neža (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,94 MB)
MD5: 578F471888329B5E699EE4C1682F62E2

Izvleček
V zadnjih letih pivovarska industrija išče nekonvencionalne vrste kvasovk za proizvodnjo novih pijač različnih okusov in arom. Velik potencial predstavljajo kvasovke rodu Hanseniaspora, ki proizvajajo zanimive aromatične spojine. Za iskanje primernih kvasovk se pogosto uporabljajo presejalni testi. Le-ti so sestavljeni iz različnih vrst gojišč v mikrotitrskem formatu, na katerih določimo sposobnost rasti kvasovk. Za karakterizacijo kvasovk rodu Hanseniaspora smo presejalne teste pivovarskih lastnosti opravili za 45 sevov, od katerih je bila večina izolirana iz gozdnih okolij Nemčije, ostale so bile izbrane iz Zbirke industrijskih mikroorganizmov (ZIM). Vse kvasovke smo pred testiranjem identificirali s sekvenciranjem regij ITS in D1/D2 ribosomalnega gena. S presejalnimi testi smo določali sposobnost asimilacije maltoze, odpornost proti etanolu, odpornost proti izo-α-kislinam, odpornost proti kombinaciji etanola in izo-α-kislin, encimsko delovanje β-liaz, diastatično aktivnost (škrob) in sposobnost razgradnje ferulične kisline do hlapnih fenolov. Rezultati presejalnih testov so se med sevi razlikovali. Izmed vseh testiranih sevov smo jih izbrali 15 za fermentacijske poskuse, katerih pivo je bilo senzorično ocenjeno. Te ocene smo primerjali z rezultati presejalnih testov in ugotovili, da iz presejalnih testov ne moremo napovedati proizvedenih arom. Za proizvodnjo aromatiziranega piva smo želeli uporabiti vrsto Hanseniaspora jakobsenii, ki naj bi po literaturnih podatkih slabo rastla na maltozi. Zato smo želeli to lastnost izboljšati z adaptivno laboratorijsko evolucijo, vendar nismo bili uspešni. Opravili smo tudi karakterizacijo te vrste z elektroforetsko kariotipizacijo in s testom sporulacije. Ugotovili smo, da ima H. jakobsenii 8 kromosomov in da lahko sporulira.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pivske kvasovke, Hanseniaspora, presejalni testi, maltoza, adaptivna laboratorijska evolucija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[E. Urbančič]
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-150422 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:579.22/.26:582.282.23:663.45
COBISS.SI-ID:164818435 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.09.2023
Število ogledov:299
Število prenosov:54
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Characterisation of Hanseniaspora yeasts for potential use in brewing
Izvleček:
The brewing industry is constantly searching for unconventional yeast species to produce new beverages with unique flavours and aromas. Yeasts of the genus Hanseniaspora, which produce interesting aromatic compounds, represent a great potential. Screening tests are often applied to select a new brewing yeast. These consist of different culture media in microtiter format on which the growth of the yeasts is determined. To characterize yeasts of the genus Hanseniaspora, brewing-specific properties were tested on 45 strains, most of which were isolated from forest environments in Germany, with the remainder selected from the Collection of Industrial Microorganisms (ZIM). All yeasts were identified by sequencing ITS or D1/D2 regions of ribosomal gene prior to testing. The assays were used to determine an ability to assimilate maltose, resistance to ethanol, iso-α-acids, and to a combination of ethanol and iso-α-acids, enzymatic activity of β-lyases, diastatic activity (starch) and ability to degrade ferulic acid to volatile phenols. Screening results varied between strains. Of all strains tested, 15 were further selected for fermentation trials, at the end of which the aromatic profiles of beers were determined. These results were compared with the screening results and we found that the screening tests could not predict flavours produced. For the production of flavoured beer, we wanted to use species of Hanseniaspora jakobsenii, which, according to the literature, can grow poorly on maltose. With the aim to improve this trait we used adaptive laboratory evolution, but were unsuccessful in improving the trait. We also performed electrophoretic karyotyping by pulsed-field gel electrophoresis and tested an ability to sporulate. We found that H. jakobsenii has 8 chromosomes and is able to sporulate.

Ključne besede:brewer's yeast, Hanseniaspora, screening tests, maltose, adaptive laboratory evolution

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj