Vpliv izobraževalnih programov na zaznavanje spolnega nadlegovanja : magistrsko delo

Pavlović Milijašević, Sara (avtor), Komidar, Luka (mentor), Podreka, Jasna (komentor)

Spolno nadlegovanje je definirano kot različna neželena verbalna, neverbalna in fizična dejanja spolne narave, usmerjena k drugi osebi. Skozi magistrsko nalogo sem želela raziskati vpliv izobraževanj o spolnem nadlegovanju na zaznavo različnih dejanj kot spolno nadlegovanje. Najprej sem s pomočjo intervjujev s tremi strokovnjakinjami ugotovila, koliko stopenj težavnosti spolnega nadlegovanja ločimo. S pomočjo teh kategorij je nastala prva verzija vprašalnika o težavnosti spolnega nadlegovanja, ki je vsebovala 60 postavk. V drugem delu sem dobljene stopnje težavnosti spolnega nadlegovanja preizkusila in empirično preverila. Ugotovila sem, da je najbolj ustrezen trifaktorski model s 40 postavkami in tremi stopnjami težavnosti spolnega nadlegovanja – dejanja, ki ne spadajo med spolno nadlegovanje, bolj težavna dejanja in zelo težavna dejanja. Na koncu sem raziskala vpliv izobraževanj o spolnem nadlegovanju na zaznavo različnih dejanj kot spolno nadlegovanje. Na izobraževanjih je sodelovalo 95 udeležencev. Delavnic o spolnem nadlegovanju se je udeležilo 36 udeležencev (38 % vseh), predavanja o spolnem nadlegovanju 32 udeležencev (34 % vseh), delavnic o organizaciji časa pa 27 udeležencev (28 % vseh). Vprašalnik težavnosti spolnega nadlegovanja so rešili pred in po udeležbi v enem izmed izobraževanj, skozi analize pa sem preverjala spremembe v povprečnih rezultatih na treh stopnjah težavnosti spolnega nadlegovanja. Predvidevala sem, da bo pri lestvici netežavnih dejanj prišlo do zmanjšanja povprečne ocene pri udeležencih delavnice in predavanja o spolnem nadlegovanju. Pri lestvici bolj in zelo težavnih dejanj sem predvidela, da bo pri udeležencih delavnice in predavanja o spolnem nadlegovanju po izobraževanju prišlo do povišanja povprečne ocene. Pri udeležencih delavnice organizacije časa nisem predvidevala nobenih sprememb. Do statistično pomembnih sprememb ni prišlo v nobeni izmed skupin. Zanimalo me je, ali lahko s pomočjo osebnostnih lastnosti (velikih pet in temne triade), spola in starosti napovemo ocene udeležencev na faktorjih vprašalnika težavnosti spolnega nadlegovanja. Kot pomemben napovednik za vse faktorje se ni izkazala nobena lastnost.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: spolno nadlegovanje, zaznavanje, Vprašalnik o težavnosti spolnega nadlegovanja, osebnostne lastnosti
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [S. Pavlović Milijašević]
• Leto izida: 2023
• Št. strani: 69 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-150376
• UDK: 159.9.072:364.633(043.2)
• COBISS.SI-ID: 170971907
• Datum objave v RUL: 16.09.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The impact of educational programmes on perceptions of sexual harassment

Izvleček

Sexual harassment is defined as a range of unwanted verbal, non-verbal and physical acts of a sexual nature directed towards another person. Through my thesis I wanted to explore the impact of sexual harassment trainings on the perception of different acts as sexual harassment. I conducted interviews with three professionals to see how many levels of severity of sexual harassment can be distinguished. These categories were used to create the first version of the Sexual Harassment Severity Questionnaire (SHSQ). In the second part of the thesis, I empirically tested the resulting levels of sexual harassment severity. I found that a three-factor model with 40 items and three levels of sexual harassment severity (i.e., acts that are not sexual harassment, more severe acts and very severe acts) was the most appropriate. Finally, I investigated the impact of sexual harassment training on the perception of different acts as sexual harassment. 95 participants took part in the trainings. 36 participants (38% of the total) attended the sexual harassment workshop, 32 participants (34% of the total) attended the sexual harassment lecture, and 27 participants (28% of the total) attended the time management workshop. The SHSQ was administered before and after the participants took part in one of the trainings. I examined changes in the mean scores at the three levels of sexual harassment severity. I predicted that in the acts that are not sexual harrasment, training would lead to a decrease in the average score of the participants in the workshop and lecture on sexual harassment. For the scale of more and very severe acts, I predicted an increase in the average score for participants in the workshop and lecture on sexual harassment after the training. I did not assume any changes in the participants of the time management workshop. There were no statistically significant changes in any of the groups. I was interested to see whether personality traits (Big Five and Dark Triad), gender and age could be used to predict participants' scores on the factors of SHSQ. No single trait emerged as a significant predictor for all factors.

• Ključne besede: sexual harassment, perception, Sexual Harassment Severity Questionnaire, personality traits