izpis_h1_title_alt

Stoiška teorija dejanja in njena latinska ter grška terminologija : magistrsko delo
ID Škraban, Kajetan (Avtor), ID Senegačnik, Brane (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,27 MB)
MD5: 58B0837BBF7EC20679E481DBE8BF8789

Izvleček
Magistrsko delo se ukvarja s stoiško teorijo človeškega delovanja v njegovi nenormativni razsežnosti. Čeprav so stoiki kot človekovo razlikovalno lastnost obdržali razum, kar jih druži z njihovimi filozofskimi predhodniki, so kot ključno potezo človekovega delovanja postavili gon (ὁρμή). Prvi gon se pri živalih in otrocih razvije prek mehanizma samoprisvojitve ali samoudomačitve (οἰκείωσις) in jim omogoča spontano vednost o tem, kaj jim koristi in škoduje. Če je gon pri živalih in otrocih racionalno neposredovan, je pri odraslih ljudeh v nujni spregi z razumom. Gon je pri stoikih ključni element vsakega dejanja, pa tudi strasti in emotivnih stanj v splošnem. Vendar obstaja pri odraslih ljudeh med gonom in razumom določena napetost. V magistrskem delu se bomo skušali spraševati o tem, kako se ta napetost kaže na več ravneh: v določitvi človekovega mesta v naravi, v opisu človeškega razumskega delovanja ter pri opredelitvi strasti. V prvem delu magistrske naloge torej skušamo rekonstruirati podobo in razvoj teorije dejanja v grških stoiških virih. V prvem stoletju pred in prvem stoletju po Kr. pa je stoicizem vstopil tudi v Rim in latinsko jezikovno okolje. Stoiško filozofijo sta v to, novo okolje, prenesla predvsem Ciceron in Seneka, vsak s svojim prepoznavnim pristopom in vplivno dediščino. V drugem delu se bomo posvetili predvsem idejnim in jezikovnim transformacijam, ki so jih obravnavani pojmi doživeli v tem obdobju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:stoicizem, teorija dejanja, razum, gon, prisvojitev
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:K. Škraban
Leto izida:2023
Št. strani:131 str.
PID:20.500.12556/RUL-150228 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:1(3)
COBISS.SI-ID:164728579 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.09.2023
Število ogledov:730
Število prenosov:104
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Stoic theory of action and its Latin and Greek terminology
Izvleček:
The master's thesis deals with Stoic theory of human action in its non-normative dimension. Although the Stoics, like their philosophical predecessors, endorsed reason as a fundamental characteristic of human beings, they emphasized impulse (ὁρμή) as the key element of human action. The primary impulse arises in animals and children through the mechanism of self-appropriation or self-domestication (οἰκείωσις), enabling them to have spontaneous knowledge of what benefits or harms them. While impulse is unmediated by reason in animals and children, in adults, it is necessarily intertwined with reason. Impulse is a crucial element in Stoic theory of action, as well as in the theory of passions and emotional states in general. However, in adults, there exists a certain tension between desire and reason. In this master's thesis, we will attempt to inquire how this tension manifests on various levels, i.e. in determining the place of humans in nature, in describing human rational action, and in defining passions. In the first part of the master's thesis, we aim to reconstruct the image and development of the theory of action in Greek Stoic sources. In the first century BCE and the first century CE, Stoicism also entered Rome and the Latin environment. Cicero and Seneca, each with their distinctive approaches and influential legacies, brought Stoic philosophy into this new setting. In the second part of the thesis, we will focus primarily on the conceptual and linguistic transformations these concepts underwent during this period.

Ključne besede:Stoicism, theory of action, reason, impulse, appropriation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj