izpis_h1_title_alt

Znanje alpinistov in planincev o prvi pomoči pri višinski bolezni : diplomsko delo
ID Prušnik, Neža (Avtor), ID Slabe, Damjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Dolenc, Eva (Komentor), ID Hiti, Nina (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,85 MB)
MD5: AC787495433BAD3B0F18690512511576

Izvleček
Uvod: Barometrični tlak se z naraščajočo nadmorsko višino znižuje, zato se zmanjša parcialni tlak kisika, kar predstavlja hipoksični izziv za vsakega posameznika, ki se vzpenja na nadmorsko višino nad 2.500 metrov. Ko hipoksični stres preseže sposobnost aklimatizacije, se lahko pojavi katerakoli izmed oblik višinske bolezni, in sicer: akutna višinska bolezen, višinski možganski edem ali višinski pljučni edem. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je znanje alpinistov in planincev o višinski bolezni ter prvi pomoči ob njenem pojavu. Cilj je bil ugotovili: (1) ali alpinisti in planinci vedo, kakšen je odziv telesa na višjo nadmorsko višino, (2) ali vedo, kakšna je preventiva oz. preprečevanje višinske bolezni, ter (3) ali vedo, kateri so ukrepi prve pomoči ob pojavu višinske bolezni. Metode dela: Narejen je bil pregled strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literatura za pripravo teoretičnih izhodišč je bila iskana v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Sciencedirect in PubMed ter s pomočjo COBBISS-a in Google Učenjaka. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno neeksperimentalna metoda dela. Podatki so bili zbrani z aplikacijo za spletno anketiranje 1KA in obdelani z uporabo programa Microsoft Excel Office Home 2019. S pregledom literature in s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o znanju slovenskih alpinistov in planincev o višinski bolezni ter prvi pomoči ob njenem pojavu. Rezultati: Anketni vprašalnik je izpolnilo 307 oseb. Izmed posameznih oblik višinske bolezni alpinisti in planinci najbolje poznajo akutno višinsko bolezen (77 %). Najpogosteje prepoznani dejavniki tveganja za nastanek višinske bolezni so bili: prehitro vzpenjanje, dehidracija, nekatere kronične bolezni, nizka nadmorska višina, na kateri oseba stalno živi, ter spanje na visoki nadmorski višini. V primeru pojava akutne višinske bolezni bi se anketiranci spustili za 500–1.000 višinskih metrov (85 %), poskrbeli bi za optimalno hidracijo (79 %), dobra polovica (54 %) bi jih uporabila farmakološke ukrepe. Alpinisti in planinci so o uporabi zdravil za preprečevanje in zdravljenje simptom in znakov višinske bolezni slabo ozaveščeni, saj ta zdravila pozna le 17 % anketiranih. Razprava in zaključek: Naše ocenjevanje znanja je pokazalo, da je nujno izobraževanje alpinistov in planincev o višinski bolezni (o preprečevanju, prepoznavi in prvi pomoči), saj lahko le tako preprečimo obolevnost in smrtnost zaradi visoke nadmorske višine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, akutna višinska bolezen, višinski možganski edem, višinski pljučni edem, preprečevanje, dejavniki tveganja
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Prušnik]
Leto izida:2023
Št. strani:34 str., [7] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-150204 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:164738819 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.09.2023
Število ogledov:435
Število prenosov:29
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Knowledge of climbers and mountaineers about first aid of altitude sickness : diploma work
Izvleček:
Introduction: Barometric pressure decreases with increasing altitude, resulting in a decrease in oxygen partial pressure, which poses a hypoxic challenge to any individual ascending to altitude above 2500 meters. When the hypoxic stress exceeds the capacity to acclimatise, any of the following forms of high altitude illness may occur: acute mountain sickness, high altitude cerebral oedema or high altitude pulmonary oedema. Purpose: The purpose of these paper is to determine the knowledge of climbers and mountaineers about altitude illness and first aid in case of its occurrence. The aim was to find out: (1) whether climbers and mountaineers know what the body's response to high altitude is, (2) whether they know the prevention of it and (3) whether they know what the first aid measures are in case of high altitude illness. Methods: A review of the literature in Slovene and English was carried out. The literature for the theoretical backrground was searched in international databases: CINAHL, Sciencedirect and PubMed, as well as in COBBISS and Google Scholar. In the empiric part, a quantitative non-experimental method of work was used. Data were collected using the 1KA online survey application. The collected data were processed using Microsoft Excel Office Home 2019. A literature review and an online questionarie were used to obtain information on the knowledge of Slovenian mountaineers and climbers about altitude sickness and first aid in case of its occurence. Results: The survery was filled in by 307 people. Of the different forms of high altitude illness, climbers and mountaineers were most familliar with acute mountain illness (77 %). The most frequently identificated risk factors for high altitude illness were: ascending too fast, dehydration, certain chronic diseases, the altitude at which the person lives and sleeping at high altitude. In case of acute mountain illness, respondents would descess 500 – 1000 meters (85 %), ensure optimal hydration (79 %) and about half (54 %) would use pharmacological measures. There is low awareness among climbers and mountaineers on the use of medications to prevent and treat the symptoms and signs of high altitude illness, with only 17 % of those surveyed being aware of these medicines. Discussion and conclusion: Our knowledge assessment showed that it is essential to educate mountaineers and climbers about altitude sickness (prevention, recognition and first aid), as this is the only way to prevent morbidity and mortality due to high altitude.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, acute altitude illness, high-altitude cerebral oedema, high-altitude pulmonary oedema, prevention, risk factors

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj