izpis_h1_title_alt

Globalizacija prehranskih praks - vpliv sociokulturnih in psiholoških dejavnikov na pojav ortoreksije nervoze : magistrsko delo
ID Kocijančič, Neli (Avtor), ID Pandel Mikuš, Ruža (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kukec, Andreja (Komentor), ID Kvas, Andreja (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,38 MB)
MD5: 87422021B5F2DA47A37E7F79BF23BFD8

Izvleček
Uvod: Zanimanje za zdravo prehrano ni patološko, dokler se to ne stopnjuje do faze, kjer se pojavi obsesivno razmišljanje, kompulzivno vedenje, samokaznovanje, naraščajoča omejitev in vsa druga dinamika konvencionalnih motenj hranjenja. V zadnjih dveh desetletjih se je pojavilo zanimanje za nov izraz: ortoreksija nervoza, ko gre lahko zdravo prehranjevanje predaleč in postane paradoksalno nezdravo. Namen: Namen magistrskega dela je predstaviti ortoreksijo nervozo znotraj sociokulturnih in psiholoških ozadij in ugotoviti prevalenco ortoreksije pri študentih 1. letnikov izbranih slovenskih fakultet. Metode dela: Za pridobivanje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, pri kateri smo uporabili Dusseldorf vprašalnik za odkrivanje ortoreksije in Beckov vprašalnik depresivnosti. Ciljno populacijo so predstavljali študentje, vpisani v 1. letnik rednega študija Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2022/2023. Anketiranje je potekalo prek spleta, s pomočjo spletnega orodja 1KA, v času od 20. 3. 2023 do 25. 4. 2023. Pridobljene podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzija 27. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo skupno 329 študentov, 122 moških (37,1 %) in 207 žensk (62,9 %). Tveganje za razvoj ortoreksije je imelo 30 študentov (9,1 %), prisotnost ortoreksije pa 11 študentov (3,3 %). Depresivna motnja je bila prisotna pri 54 študentih (16,4 %). Rezultati kažejo, da obstaja statistično značilna povezanost med spolom in ortoreksijo (p = 0,004) ter med depresijo in ortoreksijo (p < 0,001), ni pa statistično značilne razlike med zdravstvenimi in nezdravstvenimi smermi in pojavnostjo ortoreksije (p = 0,895) ter med ortoreksijo in aktivnostjo na družbenih omrežjih (p = 0,406). Razprava in zaključek: Naši rezultati kažejo večjo ortoreksično nagnjenost študentk, rezultati literature pa so glede razmerja med ortoreksijo in spolom neskladni. Povezanosti med indeksom telesne mase in ortoreksijo nismo potrdili, nasprotno so dokazali le v nekaj raziskavah. Na podlagi naše raziskave in tuje literature sklepamo, da sta tako depresija kot zgodovina motenj hranjenja pomembna dejavnika pri pojavu ortoreksije. Povezanosti med aktivnostjo na družbenih omrežjih in ortoreksijo nismo dokazali. Ali je pripadnost zdravstvenemu področju dejavnik tveganja za ortoreksijo ali varovalni dejavnik pred nastankom ortoreksije, ostaja nejasno. Za natančno diagnozo ortoreksije ter uvrstitev v klasifikacijo duševnih motenj bo potrebno še veliko raziskav in poenotenje diagnostičnih meril.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:magistrska dela, zdravstvena nega, motnje hranjenja, družbeno okolje, vpliv sovrstnikov, družbena omrežja, osebnostne vrednote
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Kocijančič]
Leto izida:2023
Št. strani:61 str., [6] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-149999 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:164227075 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.09.2023
Število ogledov:542
Število prenosov:82
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Globalization of nutritional practices - the influence of sociocultural and psychological factors on the occurrence of orthorexia nervosa : master's thesis
Izvleček:
Introduction: Interest in healthy eating is not pathological until it escalates to the stage where obsessive thinking, compulsive behaviour, self-punishment, increasing restriction and all the other dynamics of conventional eating disorders occur. In the last two decades, there has been interest in a new term: orthorexia nervosa, when healthy eating can go too far and become paradoxically unhealthy. Purpose: The purpose of the master's thesis is to present orthorexia nervosa within sociocultural and psychological backgrounds and to determine the prevalence of orthorexia amongst first-year students of selected Slovenian faculties. Methods: A quantitative research method was used to collect data, in which we used the Dusseldorf questionnaire to detect orthorexia and the Beck Depression Inventory. The target population was students enrolled in the 1st year of full-time studies at the University of Ljubljana in the academic year 2022/2023. The survey was conducted online using the online tool 1KA from 20 March 2023 to 25 April 2023. The obtained data was statistically analysed using the IBM SPSS program version 27. Results: A total of 329 students participated in the research, 122 were men (37.1%) and 207 were women (62.9 %). It was found that 30 students (9.1 %) are at risk of developing orthorexia, and the presence of orthorexia is manifested in 11 students (3.3 %). Depression is present in 54 students (16.4 %). Results are showing that there is a statistically significant association between gender and orthorexia (p = 0,004) and between depression and orthorexia (p < 0,001). There is no statistically significant difference between medical and non-medical fields of study and the incidence of orthorexia (p = 0,895) and between orthorexia and activity on social networks (p = 0,406). Discussion and conclusion: Our results show higher orthorexic tendency in female students, but the results in the literature regarding the relationship between orthorexia and gender are inconsistent. We have not confirmed the association between body mass index and orthorexia, the opposite has been proven in only a few studies. Based on our research and foreign literature, it was concluded that both depression and a history of eating disorders are important factors in the occurrence or experience of orthorexia. The opposite association between activity on social networks and orthorexia has not been proven. Whether belonging to the medical field is a risk factor for orthorexia or even a protective factor against the onset of orthorexia remains unclear. a lot of research and unification of diagnostic criteria will be required for the accurate diagnosis of orthorexia and its inclusion in the classification of mental disorders.

Ključne besede:master's theses, nursing care, eating disorders, social environment, peer influence, social networks, personality values

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj