Ocenjuje se, da so poplave ena najpogostejših naravnih nesreč v Evropi, ki povzroča znatno škodo in ogroža človeška življenja. Dandanes se zaradi nepredvidljivosti vsake posamezne poplave izvajajo različne strategije za zmanjšanje tveganja, da bi se spopadli z različnimi poplavnimi dogodki. Poleg tega se pričakuje, da se bosta pogostost in intenzivnost tpoplav povečala, zaradi česar je treba vzpostaviti učinkovite ukrepe za zmanjšanje poplavne škode. Raziskava je bila izvedena z namenom, da bi opredelili najučinkovitejše in najprimernejše ukrepe za ublažitev poplav za izbrano študijo primera, to je povodje reke Glinščice, ki se nahaja v občini Ljubljana v Sloveniji. V tej nalogi smo za dosego glavnega raziskovalnega cilja uporabili modeliranje na podlagi izvedenega pregleda literature izbranih sivih, zelenih in hibridnih ukrepov za ublažitev poplav. Upoštevali smo naslednje ukrepe: porozni pločniki in zadrževalniki vode/cisterne (sivi ukrepi), urbana drevesa in dežni vrtovi (zeleni ukrepi), zelene strehe in jarki za meteorne vode (hibridni ukrepi). Hidrološko modeliranje je bilo izvedeno v programski opremi HEC-HMS, da bi analizirali uspešnost izbranih ukrepov za zmanjšanje poplav in opredelili najbolj učinkovite ukrepe za izbrano študijo primera. Da bi to dosegli, smo kot vhodne podatke o padavinah uporabili sintetične dogodke padavin in scenarije podnebnih sprememb. Postopek modeliranja je temeljil na metodi SCS Curve Number (CN), pri kateri so bili CN parametri za vsak primer in vsak posamezen scenarij izbrani glede na karte vrste tal in vrste rabe zemljišč. Poleg tega so bili za vsak primer izračunani tudi parametri časovnega zamika na podlagi opredeljenega CN parametra in značilnosti vsakega podporečja. V tej študiji je bilo ugotovljeno, da so dežni vrtovi najbolj učinkovit ukrep glede zmanjšanja odtoka (konica in volumen) na sotočju Glinščice in Gradaščice. Tako zelene strehe kot cisterne za meteorne vode (prostornina~11.4 m3) so pokazale tudi razmeroma dobre rezultate v primerjavi s preostalimi ukrepi. Glede na scenarije (1-8) so zadnje mesto zasedli drenažni pločniki in meteorne cisterne (prostornina~5.7 m3). Podroben postopek modeliranja in končni rezultati raziskave so predstavljeni v celotni nalogi.
|