Namen: Študija predstavlja nadaljevanje raziskav na temo digitalne preobrazbe, ki sta jih avtorici izvedli v državah EU. Njen namen je ugotoviti in analizirati napredek, ki so ga evropske javne uprave dosegle na področju digitalizacije in učinkovitega upravljanja v obdobju 2019–2021.
Zasnova/Metodologija/Pristop: Članek na podlagi izbranih spremenljivk iz podatkovnih zbirk Eurostat in Svetovne banke omogoča vpogled v spremembe, zabeležene v EU v obravnavanem obdobju. Kot primarni raziskovalni metodi sta uporabljeni analiza glavnih komponent (Principal Component Analysis, PCA) in metoda združevanja v gruče (K-means), s pomočjo katerih članek analizira spremembe in povezave med desetimi numeričnimi spremenljivkami, izbranimi iz omenjenih podatkovnih baz.
Ugotovitve in vpliv v praksi: Rezultati, pridobljeni z metodo PCA, kažejo, da digitalizacija vsekakor vpliva na učinkovitost vlade. Celovita analiza učinkovitosti vlade razkriva, da prvi dve glavni komponenti predstavljata 77,05 % začetne variance. Z metodo združevanja v gruče avtorici ugotavljata, da sta digitalizacija in učinkovitost vlade od vseh držav EU najbolj narasli v nordijskih državah, ki izkazujejo visoko stopnjo digitalizacije in vladne učinkovitosti.
Izvirnost: Po takem načinu razvrščanja gruča 2 in gruča 3 zajemata dobro razvite države s pozitivnim razmerjem med digitalizacijo in učinkovitostjo vlade, medtem ko gruča 4 vključuje države v vzponu, kjer je razmerje med digitalizacijo in učinkovitostjo vlade nizko ali zelo nizko, kar gre pripisati predvsem omejeni stopnji digitalizacije znotraj vladnih institucij.
|