Prispevek raziskuje mero bližine in prekrivanja slovenskega in hrvaškega intelektualnega besedišča z vidika hrvaških govorcev, ki študirajo slovenščino. Teoretični utemeljitvi globine in širine intelektualnega besedišča s sociolingvističnega in psiholingvističnega vidika sledi analiza takšnega besedišča v ustreznih sodobnih besedilih ter predlog posebnih metod obravnave skupnega besednjaka, da bi se doseglo čim večjo globino njegovega razumevanja.
|