izpis_h1_title_alt

Dejavniki vključevanja odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju v delo in zaposlitev : magistrsko delo
ID Primec, Mija (Avtor), ID Lipec-Stopar, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,17 MB)
MD5: 12E0ABBFB2831237C4C10B2B4675ACD2

Izvleček
Tako kot za vse odrasle ljudi je tudi za osebe z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR) delo pomembna dejavnost, ki prinaša številne koristi. Če so delovne naloge primerne njihovim zmožnostim, so osebe z MDR v splošnem stabilni in kompetentni delavci, ki zanesljivo opravljajo rutinske naloge. Najbolje se počutijo v zaposlitvah v običajnih in ne ločenih okoljih. Mednarodna in domača zakonodaja Slovenijo zavezujeta k omogočanju enakih možnosti osebam z MDR za vključevanje v delo in zaposlitev. Pri nas se večina odraslih oseb z MDR, ki pridobijo status invalida, vključuje v varovane oblike dela v okviru varstveno delovnih centrov (v nadaljevanju VDC), med drugim tudi v t. i. integrirano zaposlitev, kjer uporabniki opravljajo delo v običajnih delovnih okoljih pri zunanjih delodajalcih, a pri tem ne gre za pravo zaposlitev, saj ne sklenejo delovnega razmerja. Z uveljavitvijo Zakona o socialnem vključevanju invalidov 1. 1. 2019 je osebam z MDR formalno omogočen prehod iz statusa uživalca socialnih pravic v status zaposlene osebe in nazaj. Pri tem se poraja vprašanje, ali imajo osebe z MDR dejansko možnosti za vstop v formalno zaposlitev in kateri dejavniki nanje vplivajo. Namen raziskave je bil dobiti vpogled v trenutno stanje na področju dela in zaposlovanja oseb z MDR z različnih vidikov – vidika VDC-jev, vidika delodajalcev in vidika zaposlene osebe z MDR, ki je prešla v formalno zaposlitev. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja in kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo pridobili s pomočjo avtorskega spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je ustrezno izpolnilo 16 VDC-jev, in polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili s tremi delodajalci in strokovno delavko VDC, seznanjeno s primerom prehoda uporabnika iz integrirane v formalno zaposlitev. Izvedli smo kvalitativno vsebinsko analizo zbranega gradiva. Ugotavljamo, da integrirano zaposlitev izvaja 11 od 16 VDC-jev, ki vanjo povprečno vključujejo 7 uporabnikov, sodelujejo pa v povprečju s 4 delodajalci. VDC-ji so naklonjeni formalnemu zaposlovanju uporabnikov; nekateri bi jih k formalni zaposlitvi spodbudili sami, vsi pa bi podprli uporabnika, ki bi sam izrazil željo za formalno zaposlitev. Pri prehodu uporabnika v formalno zaposlitev VDC-ji svojo vlogo vidijo pretežno v tem, da uporabniku, njegovim staršem in delodajalcu nudijo podporo v procesu prehoda. Zasledili smo en primer prehoda uporabnika iz integrirane v formalno zaposlitev pri istem delodajalcu. Pri prehodu je uporabniku in njegovim staršem podporo v obliki informiranja, svetovanja in spremljanja nudila skupinska habilitatorka. Dva izmed treh intervjuvanih delodajalcev sta v prihodnosti pripravljena zaposliti osebo z MDR, ki pri njih opravlja integrirano zaposlitev. Kot prednosti zaposlovanja oseb z MDR delodajalci prepoznavajo pozitiven vpliv le-te na širšo okolico, boljši družbeni ugled podjetja in boljše počutje osebe z MDR. Izpostavljene ovire formalnega zaposlovanja so finančni stroški zaposlitve, morebitna nezmožnost osebe z MDR za opravljanje dela v povečanem obsegu, manjša fleksibilnost formalne zaposlitve v primerjavi z integrirano. V primeru formalne zaposlitve bi delodajalec potreboval pomoč, kot so subvencioniranje plače zaposlenega, nadaljnje sodelovanje s strokovno osebo VDC-ja, izobraževanje zaposlenih glede vključevanja oseb z MDR na delovno mesto in zagotovitev mentorja v podjetju za delavca z MDR. Večje družbeno priznanje ne bi spodbudilo intervjuvanih delodajalcev k zaposlitvi osebe z MDR.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, delo in zaposlitev, varstveno delovni centri, delodajalci, integrirana zaposlitev, zaposlitev v običajnem okolju
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Primec
Leto izida:2023
Št. strani:V, 167 str.
PID:20.500.12556/RUL-147349 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:376(043.2)
COBISS.SI-ID:157433091 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.07.2023
Število ogledov:605
Število prenosov:49
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Factors Influencing the Integration of Adults with Intellectual Disabilities in Work and Employment
Izvleček:
Like for all adults, for people with intellectual disabilities (hereafter ID) work is an important activity that brings them many benefits. If work tasks are adapted to their abilities, people with ID are generally stable and competent workers who reliably perform routine tasks. They feel best in jobs in mainstream rather than segregated environments. International and domestic legislation obliges Slovenia to provide equal opportunities for people with ID to participate in work and employment. In Slovenia, most adults with ID who acquire the status of the person with disabilities are engaged in sheltered work in day care and occupational centres (hereafter DCOC), including so-called integrated employment, where people with ID work in mainstream work environments with external employers, but this is not employment in the formal sense, as they do not enter an employment relationship. With the entry into force of the Social Inclusion of Disabled Persons Act on 1st January 2019, persons with ID can transition from the status of a beneficiary of social rights to that of an employed person and back again. This raises the question of whether people with ID have also been given opportunities to enter open employment in practice and what factors influence these opportunities. The purpose of the research was to gain an insight into the current situation in the field of work and employment of people with ID from different aspects - the point of view of DCOCs, the point of view of employers and the point of view of a person with ID who has transitioned into formal employment. The research used a descriptive research method and a qualitative research approach. The data were collected through an original online survey questionnaire, which was duly completed by 16 DCOCs, and semi-structured interviews conducted with three employers and a DCOC professional familiar with the case of a user's transition from integrated to formal employment. We carried out a qualitative content analysis of the collected material. We found that 11 out of 16 DCOCs provide integrated employment, involving an average of 7 people with ID and cooperating with 4 employers. DCOCs are in favour of employment of people with ID in the open labour market; some would encourage them to take up employment themselves, but all would support the person with ID who expressed a desire for it. DCOCs see their role in the person’s transition to employment mainly in providing support to the person, his/her parents, and employer in the transition process. We found one case of a person transitioning from integrated employment to regular employment with the same employer. During the transition, the person and their parents were supported by a group habilitator in the form of information, counselling, and follow-up. Two out of three employers interviewed are ready to employ a person with ID, currently in integrated employment, in the future. As advantages of employing people with ID, employers recognize its positive impact on the wider social environment, better social reputation of the company and better well-being of the person with ID. The highlighted obstacles of regular employment are the financial costs of employment, the potential inability of the person with ID to perform the work to an increased extent, less flexibility of regular employment compared to integrated employment. In the case of formal employment, the employer would need assistance such as subsidising the employee's salary, further cooperation with the DCOC professional, training of employees on how to integrate people with ID into the workplace and the provision of an in-company mentor for the worker with ID. Greater social recognition would not encourage the employers interviewed to hire a person with ID.

Ključne besede:adults with intellectual disabilities, work and employment, day care and occupational centres, employers, integrated employment, employment in the open labour market

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj