izpis_h1_title_alt

Vloga medicinske sestre pri oskrbi travmatološkega pacienta z utesnitvenim sindromom : diplomsko delo
ID Savič, Maja (Avtor), ID Ravljen, Mirjam (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Sotler, Robert (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,58 MB)
MD5: F0B573B7EB7E6A096E2A6242EC49504C

Izvleček
Uvod: Do utesnitvenega sindroma pride, če se zviša tlak v zaprtem anatomskem prostoru in so ob tem ogroženi organi in tkiva. Na potek zdravljenja najbolj vpliva zamuda pri začetnem prepoznavanju in diagnozi. Ishemična poškodba utesnjenih tkiv se pojavi že v nekaj urah po začetku utesnitvenega sindroma. Medicinske sestre imajo običajno največ stika s pacienti s povečanim tveganjem za razvoj utesnitvenega sindroma, zato imajo pri prepoznavi pomembno vlogo. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature in obstoječih raziskav opredeliti zdravstveno nego travmatološkega pacienta z utesnitvenim sindromom. Metode dela: Literatura je bila zbrana s pomočjo oddaljenega dostopa do Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) in Kooperativnega online bibliografskega sistema (COBISS.SI). Poleg tega so bile uporabljene baze podatkov: PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Uporabili smo recenzirane članke s prosto dostopnim celotnim besedilom, ki so bili objavljeni med letoma 2000 in 2022. V literaturo je bilo vključenih 29 prispevkov. Uporabljena literatura je bila napisana v slovenskem ali angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovili smo, da dober rezultat zdravljenja dosežemo le z zgodnjim prepoznavanjem in zdravljenjem bolezni. Zakasnjeno prepoznavanje ne vodi le do hudih lokalnih zapletov s trajno invalidnostjo, temveč tudi do življenjsko nevarnih sistemskih zapletov. Medicinska sestra mora hitro prepoznati znake in simptome, ki ustrezajo temu stanju. Poleg tega sta za spremljanje napredovanja pogosto potrebni nevrovaskularno ocenjevanje in merjenje tlaka znotraj kompartmenta. Medicinska sestra je odgovorna tudi za dajanje zdravil po naročilu zdravnika, asistira pri fasciotomiji, kadar je potrebna, prav tako pa skrbi za pred- in pooperativni nadzor pacientovega stanja. Razprava in zaključek: Medicinske sestre lahko pomagajo preprečiti poslabšanje pacientovega stanja zaradi utesnitvenega sindroma. Iz tega razloga morajo biti usposobljene za zgodnjo prepoznavo in ustrezno posredovanje informacij. To bi omogočilo čim učinkovitejše prepoznavanje bolezni, kar bi bistveno izboljšalo oskrbo pacientov. Zamuda pri diagnosticiranju in zdravljenju namreč vodi v daljše obdobje nezadostne prekrvavitve tkiv in posledično v slabši izid za pacienta.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, medicinske sestre, utesnitveni sindrom, fasciotomija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Savič]
Leto izida:2023
Št. strani:28 str.
PID:20.500.12556/RUL-146849 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:155725315 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.06.2023
Število ogledov:290
Število prenosov:26
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The role of the nurse in the care of a trauma patient with compartment syndrome : diploma work
Izvleček:
Introduction: Compartment syndrome is a condition caused by increased pressure within a closed osteofascial compartment, putting organs and tissues in that compartment at risk. The main factor negatively affecting treatment is the delay in initial identification and diagnosis. Ischemic injuries to the entrapped tissues occur within a few hours after the development of the compartment syndrome. Nurses usually spend the most time with patients at increased risk to develop compartment syndrome, so they play an important role in its identification. Purpose: The purpose of this paper is to determine nursing care of a trauma patient with compartment syndrome, based on a review of literature and existing research. Methods: Literature was collected through remote access to the Digital Library in Ljubljana (DiKUL) and the Cooperative Online Bibliographic System (COBISS.SI), as well as the use of the following databases: PubMed, CINAHL and ScienceDirect. Peer-reviewed articles published between the years 2000 and 2022 and freely available in full were used. In total, 29 articles were included in the literature review. The literature used was written in Slovenian or English. Results: We found that a good treatment result can only be achieved with early identification and treatment of the disease. Delayed identification leads not only to severe local complications coupled with permanent disability, but also to life-threatening systemic complications. Nurses must be quick in recognizing signs and symptoms consistent with this condition. In addition, neurovascular assessment and measurement of intracompartmental pressure are often required to monitor progression. Nurses are also responsible for administering medications as ordered by the doctor, assist during fasciotomy as required and perform pre- and post-operative monitoring of the patient's condition. Discussion and conclusion: Nurses can help prevent the deterioration of the patient's condition due to compartment syndrome. They must be qualified to identify this condition early and to properly provide information. Thus, they would be able to identify the disease as efficiently as possible, which would significantly improve patient care. The delay in diagnosis and treatment leads to a prolonged period of insufficient blood supply to the tissues and, consequently, to a worse outcome for the patient.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, nurses, compartment syndrome, fasciotomy

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj