Primerjava izbranih fiziološko-funkcionalnih pokazateljev napora, doseženih z dvema različnima testoma vzdržljivosti pri vrhunskih rokometaših : doktorska disertacija

Mohorič, Uroš (avtor), Šibila, Marko (mentor)

Ta doktorska naloga je imela več ciljev. Primarno smo želeli eksperimentalno preveriti, kako razlika v trajanju intenzivnosti obremenitve pri terenskem testu 30–15 Intermitent Fittnes Test (30-15IFT) ter večstopenjskem laboratorijskem testu teka za oceno dolgotrajne vzdržljivosti (TR), vpliva na izmerjene in izračunane fiziološke pokazatelje napora na enaki stopnji intenzivnosti obremenitve. Poleg tega smo želeli preveriti, ali obstaja povezava med pridobljenimi vrednostmi na obeh testih in ugotoviti stopnjo povezanosti med obema testoma. Sekundarno smo želeli preveriti, ali izračunana maksimalna vrednost relativne porabe kisika po formuli približka enako loči merjence kot vrednosti maksimalne relativne porabe kisika, pridobljene s terenskim testom 30-15IFT ter večstopenjskim laboratorijskim testom teka za oceno dolgotrajne vzdržljivosti. Nazadnje smo želeli preveriti razliko v morfoloških značilnostih, telesnih zmogljivostih in fizioloških parametrih vrhunskih rokometašev glede na igralno mesto. Za primarni cilj (Študija I) smo vzorčili 24 vrhunskih rokometašev in s pomočjo presečno-navzkrižnega vzorčenja preverjali razlike med različnimi fiziološkimi parametri, doseženimi pri dveh različnih testih vzdržljivosti in to 30-15IFT ter TR. Rezultati so pokazali, da sta bili vrednosti za maksimalne hitrosti teka (V) in maksimalne dosežne porabe kisika (VO2peak) bistveno višji pri 30-15IFT kot pri TR testu. Poleg tega smo ugotovili zmerno in visoko korelacijo med vrednostmi 30-15IFT in TR ter vrednostmi 30-15IFT in 30-15IFT4K VO2max, medtem ko sta imeli vrednosti 30-15IFT4K in TR šibko, nepomembno korelacijo. V drugi študiji (Študija II) smo ugotovili, da med različnimi skupinami igralcev (krilni igralci, zunanji igralci in pivoti) obstaja razmeroma malo statistično značilnih razlik v različnih fizioloških parametrih, ki smo jih spremljali med testom 30-15IFT. Nazadnje smo na vzorcu 1066 vrhunskih rokometašev (Študija III) ugotovili, da se igralci med različnimi starostnimi kategorijami in igralnimi položaji razlikujejo po telesni višini, telesni teži, ITM (indeksu telesne mase) in odstotku kostne mase (KM%), skoku iz počepa (SJ), skoku z nasprotnim gibanjem (CMJ), končni hitrosti teka pri 30-15IFT (ERS) in VO2max. Odstotek puste mišične mase (MM%), razmerje med CMJ/SJ in HRmax so se razlikovali samo med različnimi starostnimi kategorijami, medtem ko sta se odstotek maščevja (FM%) in hitrost teka na 5m, 10m in 20m razlikovala samo med igralnimi položaji. Rezultati glavne raziskave (Študija I) podajajo znanstveno relevantne podatke o veljavnosti meritev specifične vzdržljivosti v rokometu s pomočjo terenskega testa 30-15IFT. Tako bo nadaljnja uporaba tega testa temeljila na bolj objektivnih oz. preverjenih podatkih. Ugotovitve študij II in III je pomembno upoštevati, ko gre za programe identifikacije talentov. Tako morfološke kot zmogljivostne značilnosti se očitno razlikujejo glede na igralna mesta in starostne kategorije, kar bi moralo biti dragocena referenca za trenerje, da razvijejo režime treninga, specifične za igralni položaj in naredijo svoje koncepte treninga učinkovitejše.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: maksimalna poraba kisika, maksimalna hitrost teka, aerobna vzdržljivost, aerobni stopenjski test, laboratorijski test na tekaški preprogi, ugotavljanje tipičnih značilnosti rokometnih igralcev
• Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga
• Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
• Organizacija: FŠ - Fakulteta za šport
• Leto izida: 2023
• PID: 20.500.12556/RUL-146718
• COBISS.SI-ID: 157709827
• Datum objave v RUL: 09.06.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Comparison of selected physiological-functional indicators of effort achieved with two different endurance tests in elite handball players

Izvleček

This doctoral thesis had several purposes. We primarily aimed to experimentally investigate how the physiological indicators of effort at the same level of load intensity differ between the 30-15 intermittent field test (30-15IFT) and the multi-stage laboratory run test (TR) for the assessment of cardiorespiratory endurance. In addition, we aimed to investigate whether there is a relationship between the values obtained on the two tests and to determine the correlation between the two tests. Secondly, we aimed to investigate whether the maximal achievable oxygen consumption (VO2peak) values obtained by these two tests differ. Finally, we aimed to investigate the difference in the morphological characteristics, physical performance measures and physiological parameters of elite handball players according to playing position and players' age. For our primary purpose (Study I), we sampled 24 elite handball players. By using randomized cross-sectional design, we investigated the differences between different physiological parameters achieved in two different endurance tests, ie., 30-15IFT and TR. The results showed that the values for maximum running speed (V) and VO2peak were significantly higher in the 30-15IFT than in the TR test. In addition, we found a moderate to high correlation between 30-15IFT and TR values and 30-15IFT and 30-15IFT4K VO2max values, while 30-15IFT4K and TR values had a weak, non-significant correlation. In another study (Study II), we found that between different groups of players (wings, backs, pivots), there are relatively few statistically significant differences in the various physiological parameters that we monitored during the 30-15IFT test. And finally, on a sample of 1066 elite handball players (Study III), we found that players differ between different age categories and playing positions in terms of body height, body weight, body mass index (BMI) and bone mass percentage (BM%), squat jump (SJ) , counter-movement jump (CMJ), end-running speed achieved on 30-15IFT (ERS) and VO2max. Lean muscle mass percentage (MM%), CMJ/SJ ratio and HRmax differed only between different age categories, while fat mass percentage (FM%) and 5m, 10m and 20m running speed differentiated the athletes only between playing positions. The results of the main research paper (Study I) provide scientifically relevant data on the validity of cardiorespiratory endurance measurements, specific for handball using the 30-15IFT. Thus, latter can be used as a valid and reliable test for assessment of HRmax, aerobic speed and VO2max of elite handball players. Moreover, the results of cross-sectional studies (Study II and III) are important to consider when it comes to talent identification programs. Both morphological and physical performance characteristics clearly differ between playing positions and age categories, which should be a valuable reference for coaches to develop training regimens specific to playing positions and make their training concepts more effective.

• Ključne besede: maximal oxygen consumption, maximal running speed, aerobic endurance, aerobic incremental field test, laboratory treadmill test, handball players profiling