Oblikovanje je dejavnost reševanja problemov. Postopek je ponavadi iterativen: predlaga se rešitev, ki se nato analizira in preizkuša, dokler ne zadosti vsem omejitvam in najbolje izpolnjuje merila. Običajno projektant predlaga rešitev na podlagi intuicije, izkušenj in znanja. Vendar pa to ne deluje pri problemih, s katerimi se srečujejo prvič. Alternativni pristop je generativno načrtovanje, pri katerem se projektant osredotoči na iterativno opredelitev problema z njegovimi omejitvami in merili v obliki parametričnega računalniškega modela, nato pa iskanje rešitve prepusti algoritmom in njihovi zmožnosti hitrega generiranja in testiranja več alternativ. Rezultat tega pristopa ni le nabor rešitev, ki implicitno vključujejo znanje, temveč tudi model, v katerem je znanje o opredelitvi problema precej eksplicitno. Ideja predlaganega pristopa je izkoriščanje sinergij med oblikovalcem in algoritmi. Projektant se osredotoča na opredelitev problema, algoritem pa na iskanje rešitve, kar kaže, da je zmožnost generativnega pristopa, da nadomesti projektanta, omejena. V članku najprej predstavimo okvir generativnega načrtovanja, nato postopek uporabimo za študijo primera načrtovanja učinkovite rešitve senčenja, na koncu pa predstavimo rezultate in jih primerjamo s tradicionalnim pristopom. Pristop je splošen in se lahko uporablja tudi na drugih področjih inženirstva. Pomemben je tako za projektante kot tudi za razvijalce programske opreme, od katerih se pričakuje, da bodo ta pristop razvijali naprej. Potrebno je več teoretičnega dela za preučevanje opredelitev problemov kot oblike predstavitve znanja v inženirstvu.
|
