Ozadje: Staranje in zmanjševanje števila evropskega prebivalstva vplivata na zmanjševanje osrednjih krajev in zaledij mest v prostorski strukturi. Na zmanjševanje ali povečevanje prostorskih enot vplivajo tudi selitve. Na selitve in s tem na demografsko, družbeno in gospodarsko stabilnost prostorskih enot vplivajo različni dejavniki. Starostna struktura prebivalcev v prostorski enoti se lahko spremeni ne le zaradi staranja prebivalstva, temveč tudi zato, ker ti dejavniki različno vplivajo na selitvene tokove različnih kohort, kar pa doslej še ni bilo raziskano. Cilji: Uporabili smo podatke o notranjih selitvah med slovenskimi občinami v letih 2018 in 2019 za razvoj kohortnega modela prostorskih interakcij za oceno prihodnjih medobčinskih selitev. Pristop: V prostorskem interakcijskem modelu smo analizirali razlike v privlačnosti in lepljivosti občin za različne kohorte, pri čemer smo se osredotočili na starejše od 65 let, ki bodo morda želeli podaljšati svoj delovni status. Poskušali smo tudi odgovoriti na vprašanje, kako ublažiti procese krčenja v prostorskih enotah, tako da smo raziskali možnosti prispevanja k družbeni vrednosti občin. Rezultati: Rezultati študije kažejo, da kohorte 65+ nimajo enakih preferenc glede dejavnikov privlačnosti in zadržanosti kot mlajši selivci. Zaključki: Rezultati naše študije bi lahko prispevali k boljšim odločitvam na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni pri oblikovanju strategij za regionalni, mestni in/ali podeželski razvoj, raziskovanju najboljših rešitev za dolgotrajno oskrbo in vlaganju v ustrezna omrežja ali razmišljanju o revitalizaciji podeželskih občin.
|