izpis_h1_title_alt

Medinstitucionalno sodelovanje in načrtovanje dela s povzročitelji nasilja v družini : magistrsko delo
ID Mešič, Gregor (Avtor), ID Leskošek, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,62 MB)
MD5: B7EF0D165E8E332B8419C23555A2D537

Izvleček
Delo s povzročitelji nasilja v družini prispeva k trajnejšemu reševanju problema nasilja, saj se s prepoznavanjem in spreminjanjem prepričanj in vrednot, ki povzročitelju dovoljujejo uporabo nasilja, povečuje možnost, da ne bo uporabljal nasilja do (bivših) partnerk in otrok. Z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini je delo s povzročitelji nasilja nujen element pri preprečevanju nasilja v družbi. Programi za delo s povzročitelji nasilja so pomembna obogatitev obravnave nasilja v okviru služb, ki delujejo v lokalnih skupnostih. Obstoj tovrstnih programov je mogoč le v tesnem sodelovanju z lokalnimi institucijami, ki povzročitelje nasilja napotujejo v program. Za učinkovito preprečevanje nasilja v družini je pomembno koordinirano sodelovanje vseh institucij, ki delajo na tem področju. V magistrski nalogi sem pregledal programe, ki obstajajo za delo s povzročitelji nasilja v Sloveniji, komu so namenjeni, kakšni so pogoji udeležbe in kriteriji uspešnosti. Raziskal sem, kakšno je sodelovanje med institucijami, ki v različnih fazah dela prihajajo v stik s povzročitelji nasilja in jim omogočajo udeležbo v programih, namenjenih povzročiteljem nasilja. Osredotočil sem se na sistemske podlage (zakonodaja, smernice, normativi) in na prepričanja strokovnih delavcev, ki napotujejo povzročitelje v te programe. Prav tako sem pregledal, v kakšni meri strokovne delavke in strokovni delavci menijo, da so programi za delo s povzročitelji smiselni in kakšen je njihov pomen za zmanjševanje ali preprečevanje nasilja v družini. Med ugotovitvami izpostavljam, da Slovenija sicer ima program za delo s povzročitelji nasilja, ki pa ne pokriva vseh potrebnih specifik, dostopnost je omejena, kaže pa se potreba po nadgrajujočih programih za delo s povzročitelji nasilja. Napotovanje povzročiteljev nasilja je v veliki meri odvisno od spretnosti strokovnih delavk/delavcev, ki delajo s povzročitelji nasilja. Prav tako v Sloveniji nimamo nacionalno sprejetih smernic ali normativov za programe za delo s povzročitelji nasilja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nasilje nad ženskami, programi za delo s povzročitelji nasilja, učinkovitost programov za delo s povzročitelji nasilja, koordiniran pristop
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[G. Mešič]
Leto izida:2023
Št. strani:86 str.
PID:20.500.12556/RUL-145306 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.63
COBISS.SI-ID:154302723 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.04.2023
Število ogledov:897
Število prenosov:124
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Interi-institutional cooperation and planning work with the perpetrators of domestic violence
Izvleček:
Working with Perpetrators of Domestic Violence contributes to a more permanent solution to the problem of violence, because by recognizing and changing the beliefs and values that allow the perpetrator to use violence, the possibility that he will use violence against (ex) partners and children decreases. With the Prevention of Domestic Violence Act, work with perpetrators of violence is a necessary element in the prevention of violence in society. Programs for working with perpetrators of violence are an important enrichment of the treatment of violence within the framework of services operating in local communities. The existence of such programs is only possible in close cooperation with local institutions, which refer perpetrators to the program. For the effective prevention of domestic violence, the coordinated cooperation of all institutions working in this field is important. In my master's thesis, I reviewed the programs that exist for working with perpetrators of violence in Slovenia, who they are intended for, what the conditions for participation are and the success criteria. I researched what kind of cooperation exists between the institutions that come into contact with the perpetrators of violence at various stages of their work and enable them to participate in programs aimed at the perpetrators of violence. I focused on the systemic foundations (legislation, guidelines, norms) and on the beliefs of professionals that refer perpetrators to these programs. I also reviewed the extent to which professional workers believe that programs for working with perpetrators are meaningful and what their importance is for reducing or preventing domestic violence. Among the findings, I point out that Slovenia does have a program for working with perpetrators of violence, but it does not cover all the necessary specifics, accessibility is limited, and there is a need for upgrading programs for working with perpetrators of violence. The referral of the perpetrators depends on the skills of the professionals working with the perpetrators of violence. Likewise, in Slovenia we do not have nationally accepted guidelines or norms for programs for working with perpetrators of violence.

Ključne besede:violence against women, programs to work with perpetrators of violence, effectiveness of programs to work with perpetrators of violence, coordinated approach

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj