Raziskave s paradigmo Deese–Roediger–McDermott (DRM) so zbrale številne dokaze za zanesljiv medkulturni učinek lažnega spomina. Toda svojo različico paradigme DRM in pripadajoče normativne podatke je prejel le omejen nabor jezikov. V tej študiji smo uporabili 728 udeležencev (594 žensk) za izdelavo prve slovenske različice paradigme DRM in dodatnih 90 udeležencev (66 žensk) za preizkus njene učinkovitosti pri induciranju lažnih spominov in izvedbo eksploratornih analiz. Smo prvi, ki smo normativno študijo DRM izvedli v celoti po spletu, in med redkimi, ki so poleg pogosto uporabljenih mer natančnosti merili reakcijske čase (RČ). Gledano v celoti so udeleženci priklicali 69 % besed s seznama in 14 % kritičnih besed ter dodatno prepoznali 79 % besed s seznama in 45 % kritičnih besed. Udeleženci so priklicali in prepoznali besede s seznama z enako hitrostjo kot kritične besede, za nepovezane besede pa so potrebovali znatno več časa. Študija kaže, da je lažne spomine mogoče učinkovito raziskovati s spletno obliko paradigme DRM. Prihodnje študije bi morale podrobneje raziskati razmerje med RČ in merami natančnosti, razmerje med priklicem in prepoznavo ter vpliv eksperimentalnega okolja na rezultate študij DRM. Upamo, da bodo predloženo gradivo in rezultati analiz prispevali k napredku raziskovanja lažnih spominov, zlasti v slovenskem jezikovnem okolju.
|