izpis_h1_title_alt

Jezik socialnega dela v šolskih institucijah: med teorijo in prakso : magistrsko delo
ID Dragovan, Tina (Avtor), ID Videmšek, Petra (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,36 MB)
MD5: 3241DA41D210D571B9B71038238FBECB

Izvleček
Ne le kaj, tudi kako govorimo je v socialnem delu ključno. Moč jezika ni zanemarljiva, kar smo poudarili tudi v nalogi, opirajoč se na različne avtorje v slovenskem okolju (Čačinovič Vogrinčič, 2020; Brajša, 1993; Flaker, 2003; Akerman, 2013) in širše (Harrison, 2007; Hall in Valdiviezo, 2019; Timms, 1968). Vloga socialnih delavk je lahko, glede na to, v katerem sistemu in sektorju delujejo, raznolika, v našem primeru smo se osredotočili na osnovnošolske institucije. Skozi prikaz zgodovine socialnega dela in njegovega vstopa v šolstvo, vpliva konceptov na delo z uporabniki in posebnosti jezika socialnega dela, smo skušali izpostaviti, da mora imeti socialno delo zagotovljeno mesto v šolskih institucijah, saj z jezikom, ki ga zagovarja, ruši meje hierarhije in strmi k opolnomočenju. Ali je tako tudi v praksi, smo ugotavljali v empiričnem delu, kjer smo intervjuvali osem socialnih delavk, zaposlenih na mestu šolske svetovalne delavke v osnovni šoli. Dognali smo, da intervjuvanke uporabljajo specifične metode dela z učenci, ki jih prilagodijo glede na njihovo starost in da v povezavi s tem prilagodijo tudi jezik in besedišče. V največji meri udeleženke raziskave uporabljajo pogovorni jezik, tudi sleng ali narečje. Intervjuvanke ocenjujejo, da ima jezik pomemben vpliv na delovni odnos in da je celostnost tisto, kar ločuje stroko socialnega dela od ostalih strok. Pet izmed osmih sogovornic, ki so zaposlene kot šolske svetovalne delavke več kot sedem let, zaznava spremembo v jeziku socialnega dela – ta se kaže predvsem v terminologiji, zakonodaji in obravnavi otrok z različnimi primanjkljaji. V večini so naklonjene spremembam, a kot sta poudarili dve, te ne smejo predstavljati modno muho in morajo biti vselej premišljene ter vnesene sistemsko.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:jezik, socialno delo v šoli, šolske svetovalne delavke
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Dragovan]
Leto izida:2022
Št. strani:100 str.
PID:20.500.12556/RUL-143947 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364-784:373.3
COBISS.SI-ID:148169475 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.01.2023
Število ogledov:589
Število prenosov:78
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Language of Social Work in Educational Institutions: Between Theory and Practice
Izvleček:
Not only what but also how we speak is crucial in social work. The power of language is not negligible. We emphasized that in the thesis by relying on different authors in the Slovenian environment (Čačinovič Vogrinčič, 2020; Brajša, 1993; Flaker, 2003; Akerman, 2013) and beyond (Harrison, 2007; Hall and Valdiviezo, 2019; Timms, 1968). The role of social workers can be diverse depending on the system and sector in which they work. In our case, we focused on elementary schools. Through the presentation of the history of social work and its entry into education, the influence of concepts on work with users, and the peculiarities of the language of social work, we tried to point out that social work must have a guaranteed place in educational institutions because, with the language it advocates, it destroys the boundaries of hierarchy and strives for empowerment. Whether this is also the case in practice, we were ascertaining in the empirical work where we interviewed eight social workers employed as school counselors in elementary schools. We ascertained that the interviewees use specific methods of working with students which they adapt according to their age and that in connection with this, they also adapt the language and vocabulary. To the greatest extent, the research participants use colloquial language, including slang or dialect. The interviewees estimate that language has a significant influence on the working relationship and that integrity is what separates the profession of social work from other professions. Five of the eight interviewees who have been employed as school counselors for more than seven years perceive a change in the language of social work – this is manifested mainly in terminology, legislation, and the treatment of children with various deficits. Most of them are in favor of changes but as two of them pointed out, the changes should not represent a fad and should always be thought out and introduced systematically.

Ključne besede:language, social work at school, school counselors

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj