Vse večje zahteve glede obvladovanja okoljskih in družbenih dejavnikov ter dejavnikov korporacijskega upravljanja (ang. Environmental, Social and Governance; ESG) spodbujajo podjetja in neprofitne organizacije k razmisleku glede njihove pripravljenosti na izpolnjevanje takšnih pričakovanj. Spodbude za merjenje in poročanje o družbenem vplivu podjetij prihajajo tako s trga, od kupcev kot konkurentov, kot tudi s strani regulatorjev. Namen tega prispevka je pomagati organizacijam, ki se soočajo z izzivom merjenja družbenega učinka svojih dejavnosti. V članku na primeru ponazorimo, kako je mogoče s pristopom SROI identificirati, izmeriti in denarju izraziti družbene učinke. Metoda SROI se osredotoča na obsežen nabor deležnikov, kot učinek pa šteje samo razlika med učinki, ki bi se pojavili brez analizirane aktivnosti in z njo. Za študijo primera uporabljamo program starševstva, katerega cilj je izboljšati starševske spretnosti in s tem zmanjšati čustvene in vedenjske težave otrok. Program vodi neprofitna organizacija, vendar je mogoče na podoben način analizirati tudi dejavnosti znotraj profitnega sektorja, kadar je zanje poleg predvidenih neposrednih učinkov značilen širok spekter posrednih individualnih in družbenih učinkov. V študiji smo ovrednotili družbene učinke v desetletnem obdobju po izvedbi programa, saj so bili v tem časovnem okviru pričakovani najpomembnejši učinki. V članku poudarjamo vlogo izbire dolžine obdobja merjenja učinkov ter natančnosti vključevanja stroškov izvedbe analizirane aktivnosti in njenih učinkov. Pri tem izpostavljamo pomen razpoložljivosti in obsega učinkov, ki jih zajamemo s podatki. Poudarjamo tudi, da so rezultati analize SROI uporabni ne le za poročanje o družbenem učinku organizacije vlagateljem in drugim deležnikom, temveč tudi kot dobro podlaga za družbeno odgovorno upravljanje preko vključevanja ugotovitev analize SROI v proces razvoja organizacijske strategije ter sčasoma tudi v orodja za obvladovanje uspešnosti.
|
