Namen: Namen prispevka je s pomočjo pregleda literature opredeliti potencialne dejavnike, ki vplivajo na relativno višino stroškov izpolnjevanja obveznosti iz okoljske regulative, in predlagati konceptualni celostni model posrednega vpliva teh dejavnikov na produktivnost podjetij. V literaturi je bila povezava med stroški izpolnjevanja obveznosti iz okoljske regulative in produktivnostjo podjetij preverjena v okviru tako imenovane Porterjeve hipoteze.
Zasnova/Metodologija/Pristop: V prispevku sta uporabljeni metodi integrativnega pregleda znanstvene literature in kvalitativne raziskave s študijo dokumentov.
Ugotovitve: Rezultati ponujajo več ključnih ugotovitev. Prvič, ugotovljene potencialne dejavnike lahko razdelimo na dve glavni kategoriji, in sicer na notranje dejavnike (velikost, sektor, starost, okoljska ozaveščenost itd.) in zunanje dejavnike (ustreznost okoljskih predpisov za podjetja, spodbujevalni ukrepi na okoljskem področju, kakovost institucij itd.). In drugič, obsežna navedba stroškov izpolnjevanja obveznosti v okviru kazalnikov strogosti okoljske regulative nakazuje, da lahko relativna višina omenjenih stroškov pomembno vpliva na produktivnost podjetij.
Vpliv v praksi: Opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na višino stroškov izpolnjevanja obveznosti iz okoljske regulative, snovalcem politik nudi dragocen vpogled v izvajanje okoljskih predpisov in njihovo večjo učinkovitost, na račun katere pa ti ne smejo predstavljati prevelikega bremena za nekatere vrste podjetij.
Izvirnost/Pomen: Iz pregleda literature o stroških izpolnjevanja obveznosti iz okoljske regulative izhaja, da doslej še nobena študija ni celovito obravnavala vseh možnih dejavnikov, ki vplivajo na relativno višino teh stroškov za podjetja.
|