izpis_h1_title_alt

Arheometalurška analiza žlinder : diplomsko delo
ID Šalehar, Peter (Avtor), ID Knap, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,02 MB)
MD5: 2732FF3428CA9596D41D13D778BCE19D

Izvleček
Cilj arheometalurgije je vzpostavljanje povezav med arheološkimi ostanki in metalurškimi postopki iz preteklosti. Za interpretacijo je običajno potrebno združiti znanje sorodnih področji, ker le to pripelje do razumevanja arheološkega najdišča, metalurških postopkov in s tem zgodovinskega obdobja. V diplomskem delu smo analizirali vzorce osmih arheoloških ostankov žlinder in ene železove rude. Namen je bil določiti izvor žlindre in pojasnitev morebitnih posebnosti, ki bi se pojavile v rezultatih. Vsaki žlindri smo s pomočjo rentgenske fluorescence (XRF) določili kemično sestavo. Naslednji korak je bila priprava vzorcev za rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). V žlindri prisotne kristalne strukture smo iz difraktogramov, določili z uporabo programskega orodja X’Pert HighScore Plus. Glede na rezultate analiz smo vzorce razdelil v štiri skupine. Železova ruda bobovec ima precej homogeno sestavo in je primarno sestavljena iz hematita. Pri pudlarskih žlindrah smo opazili večje deleže mangana kot pričakovano, kar kaže na uporabo belega grodlja z večjo vsebnostjo mangana oziroma na dodajanje zrcalovine v vložek. V vzorcih plavžnih žlinder smo ugotovili prisotnost melilita, ki je glede na literaturo pogosto najden v žlindrah, ki izvirajo iz plavžnega procesa. Kemično sestavo plavžne žlindre smo ocenili na podlagi štirikomponentnega faznega diagrama. Eno od žlinder smo na podlagi njene sestave indentificirali kot sekundarni produkt pri izdelavi volka. V njej je bil nepirčakovano velik delež aluminija iz česar smo sklepali, da je ruda poleg železovega oksida vsebovala tudi boksit oz. aluminijev oksid.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Arheometalurgija, žlindra, zgodovina železarstva, rentgenska fluorescenca, rentgenska difraktometrija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[P. Šalehar]
Leto izida:2022
Št. strani:XII, 38 f.
PID:20.500.12556/RUL-143408 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:669
COBISS.SI-ID:135948035 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.12.2022
Število ogledov:780
Število prenosov:88
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Archaeometallurgical analysis of slags : diploma work
Izvleček:
The goal of archaeometallurgy is to establish connections between archaeological remains and metallurgical processes from the past. It is often necessary to combine knowledge from related fields to gain a better understanding of an archaeological site, metallurgical processes, and thus the historical period. In my diploma work we analysed samples from eight archaeological remains of slags and one iron ore. The aim was to determine their origin and explain possible anomalies in the results. We used X-ray fluorescence (XRF) to determine the chemical composition. The next step was to prepare the samples for X-ray powder diffraction (XRD). The crystal structures present in our samples were determined from diffractograms using the X'Pert HighScore Plus programme. Based on the analysis results, we divided the samples into four groups. The Bobovec iron ore has a fairly homogeneous composition and consists mainly of hematite. Higher than expected manganese content was found in the puddling slags, indicating the use of pig iron with higher manganese content or the addition of spiegeliron to the charge. Melilite was found in the blast furnace slag samples, which is consistent with the scientific literature on blast furnace slags. Using a quaternary phase diagram, we estimated the chemical composition of a blast furnace slag. Based on its composition, a slag was identified as a secondary product from the production of blooms. It contained an unexpectedly high amount of aluminium. From this, we concluded that the ore consisted of bauxite or alumina as well as iron oxide.

Ključne besede:Archeometallurgy, slag, history of iron production, x-ray fluorescence, x- ray diffractometry

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj