izpis_h1_title_alt

Povezava interpretativnega branja z učno motivacijo učencev na razredni stopnji osnovne šole
ID Smolej, Nika (Avtor), ID Petek, Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/7463/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Branje v današnjih časih predstavlja temeljno komunikacijsko prvino. Najpogosteje beremo tiho, v osnovni šoli pa se od učencev pogosto zahteva, da berejo na glas, kar učitelju omogoča vpogled v bralni napredek učencev. Glasno branje pri urah književnosti uporablja tudi učitelj, ki učencem na ta način predstavi obravnavano književno delo. Govor, ki se med branjem spreminja (glede na hitrost, glasnost, poudarke, premore, intonacijo, barvo in register), imenujemo interpretativno branje. Skupaj z ustreznimi nebesednimi vidnimi spremljevalci govora omogoča prvovrstno izkušnjo za učence, ki jih tako branje lahko neizmerno zabava. Pozitivna čustva, ki se medtem razvijajo v razredu, usmerjajo pozornost učencev k učnim dejavnostim in nasploh motivirajo učence za nadaljnje delo. Namen tega magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je povezanost med učiteljevim interpretativnim branjem in učno motivacijo učencev na razredni stopnji osnovne šole. V teoretičnem delu smo opredelili književnost doma in v šoli. Naloga staršev je, da otroka že od samega začetka navajajo na življenje z literaturo, kajti otrok ima več bralnega interesa, če izhaja iz spodbudnega okolja. V osnovni šoli učitelj nadaljuje z razvijanjem bralne motivacije in bralnih sposobnosti učencev. Odrasli, ki otroku berejo, se lahko odločijo, da besedilo preberejo interpretativno, kar pomeni, da je branje živo, vpliva na doživljanje poslušalca in nanj naredi poseben vtis. Razčlenimo ga lahko na posamezne interpretativne prvine. Poslušanje takega branja pri pouku književnosti se povezuje s čustvi, pozornostjo in splošno učno motivacijo učencev. V empiričnem delu magistrskega dela sta predstavljeni kvalitativna in kvantitativna raziskava, ki smo ju izvedli na gorenjskih šolah. V raziskavi je bilo vključenih 50 različnih učiteljev in njihovih učencev na razredni stopnji. Za opravljanje kvalitativne raziskave smo sestavili opazovalno listo, za izvedbo kvantitativne raziskave pa smo uporabili anketni vprašalnik in Likertovo lestvico stališč. Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da učitelji po lastni oceni pogosto berejo interpretativno, vendar se redkeje predhodno pripravijo na branje. Večinoma menijo, da je interpretativno branje pomembno in da obstaja povezanost z učno motivacijo učencev. S kvalitativno raziskavo smo ugotovili, da se učiteljevo interpretativno branje povezuje s čustvi učencev, njihovo pozornostjo in umirjenostjo, kar pa so znaki učne motivacije. Interpretativna prvina med branjem, ki se je med učenci izkazala za najbolj motivacijsko, je bila glasnost, najmanj pa je bilo pri učiteljih zaznati nebesednih vidnih spremljevalcev branja. Rezultati so namenjeni učiteljem razrednega pouka, da spoznajo, da pri uri književnosti s spreminjanjem različnih interpretativnih prvin v svojem branju vplivajo na učno motivacijo učencev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:interpretativno branje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-142848 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:131515395 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:01.12.2022
Število ogledov:357
Število prenosov:38
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Correlation between interpretive reading and learning motivation in first through fifth grade elementary school students
Izvleček:
Nowadays, reading is a basic communicative tool. Although silent reading is the most common, pupils in primary schools are often asked to read out loud. This way, a teacher can assess pupils’ reading progress. In literature classes, reading aloud is also used by a teacher for introducing a new work of literature to the class. The speech that changes throughout the reading by using different variations in pace, volume, stress, pause, pitch, timbre and register is called interpretive reading. When combined with non-verbal visuals, interpretive reading provides a first-rate and an extremely enjoyable experience for the listeners. The positive feelings, which are aroused in a class during the reading, channel pupils’ attention towards learning activities and motivate them for school work. The aim of this Master’s thesis was to research the connection between the interpretive reading done by a teacher and pupils’ motivation for school work in the first five years of primary school. The theoretical part focuses on the interaction with literature at home and at school. If parents introduce literature to their offspring as something positive and entertaining, children are more likely to show interest in reading later on. This process is continued in primary school, where a teacher proceeds with the development of pupils’ reading motivation, as well as their reading skills. Adults reading to children can decide to read interpretively, which makes their reading vivid and leaves a lasting impression on a listener’s experience. Interpretive reading consists of several stages. Listening to interpretive reading in literature classes is associated with emotions, attention and pupils’ general learning motivation. The empirical part of this thesis presents the qualitative and quantitative research conducted in various primary schools in the Gorenjska region. 50 primary school teachers and their pupils took part in this research. An observation list was created in order to perform the qualitative research, and for a quantitative counterpart a questionnaire and a Likert opinion scale. The results of the quantitative research show that teachers, in their opinion, often read interpretively, but they rarely prepare beforehand for such reading. Most teachers appreciate interpretive reading and see the connection between this kind of reading and pupils' motivation for learning. The qualitative research showed the intertwining of interpretive reading with pupils’ emotions, their attention and their calmness, which are clear signs of learning motivation. The most motivational element of interpretive reading was the volume of reading, whereas non-verbal visuals were not used very often. The results of this thesis can be helpful to primary school teachers, namely in providing different ways of how to use various interpretative elements in their reading to boost their pupils’ learning motivation.

Ključne besede:interpretive reading

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj