izpis_h1_title_alt

Klima in kultura na šolah z dobrimi praksami pri obravnavi psihosocialnih stisk učencev
ID Simić, Sandra (Avtor), ID Klemenčič Rozman, Mija Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/7442/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Delo se ukvarja s šolsko klimo in kulturo, ter kako sta le-ti povezani s pojavom in obravnavanjem psihosocialnih težav med učenci in dijaki na šoli. V teoretičnih izhodiščih opredelim pojma duševno zdravje in psihosocialne težave, ter izpostavim pomen obojega za obdobje mladostništva. Podrobneje osvetlim tri koncepte, ki v sodobnem času prispevajo k razumevanju predhodno omenjene tematike. V nadaljevanju govorim o vplivu šole na duševno zdravje otrok in mladostnikov, ter podrobneje opredelim šolsko klimo in kulturo in njuno povezanost s pojavnostjo stisk. V empiričnem delu izhajam iz ugotovitev preliminarne raziskave Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav (Dekleva idr., 2018), kjer so nekateri izmed sodelujočih predstavnikov šol ocenili, da pri njih obstajajo dobre prakse pri obravnavi tovrstnih težav. Podrobneje osvetlim pristope, načine in metode dela na šestih izmed teh šol. Ob tem raziskujem tudi značilnosti šolske klime in kulture v povezavi z obravnavanjem otrok, ki se soočajo s psihosocialnimi stiskami, najpogosteje zaznane stiske med njimi ter vlogo pri oblikovanju šolske klime in kulture v odnosu do psihosocialnih stisk, ki jo intervjuvanci pripišejo ravnatelju/-ici. Rezultati kažejo, da sodelujoči kot stisko, ki jo med učenci najpogosteje zaznavajo, navajajo anksioznost. Nekateri izmed sodelujočih poročajo tudi o pojavu novih stisk kot posledici zaprtja šol v času prvega vala epidemije Covid-19. Na podlagi opravljene raziskave lahko potrdim soodvisnost šolske klime in kulture. Kar se je kazalo v elementih organizacijske kulture – strukturi, vlogah, pričakovanjih, vodilih za ravnanje – je imelo potem neposreden vpliv tudi na klimo – konkretno na odnose znotraj posamezne šole (do učencev, med učenci in med zaposlenimi). A ker gre za kvalitativen tip raziskovanja, ki je zajemal pogovor z zgolj eno osebo na posamezni šoli, zelo težko opredelim končno stanje klime in kulture na vsaki od teh šol. Formalna vloga ravnatelja v večini primerov še vedno odigra pomembno vlogo. Ravnatelj/-ica lahko bodisi v pozitivni bodisi v negativni smeri vpliva na ravnanja zaposlenih ob soočanju s stiskami mladih. Je pa znotraj naloge predstavljen tudi primer, ko ravnatelj pri reševanju stisk nima kaj dosti vpliva, in ostali zaposleni rešujejo težave brez njegove vpletenosti. Pristopi, ki jih sogovorniki uporabljajo pri reševanju stisk med učenci so odvisni od različnih dejavnikov. Eden najpomembnejših se je izkazal kot znanje, s katerim posamezni strokovni delavec razpolaga. Več ko ima oseba dodatnih znanj s področja varovanja duševnega zdravja, več pomoči lahko nudi sama bodisi v skupinski ali individualni obliki dela. Prav tako se je kot pomembna predispozicija za pomoč posamezniku izkazal tudi odnos, ki ga strokovni delavec oblikuje z njim. Boljši kot je, večja je verjetnost, da te bo učenec spustil blizu in ti dovolil, da mu pomagaš.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:šolska klima
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-142423 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:128248579 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.11.2022
Število ogledov:22225
Število prenosov:209
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Climate and culture in schools with good practice models for addressing students' mental health issues
Izvleček:
The master's thessis discusess school climate and culture and how they are connected to the occurrence and treatment of psychosocial problems among students at school. In theoretical part, I define the concepts of mental health and mental problems and highlight the importance of both for andolescence. I also focus on the three main concepts that in moden times contrubute to the understanding of the previously mentioned topic. In the following, I talk about the school's impact on mental health among students, define school climate and culture and their connection with the psychosocial distress. In the empirical part, I originate from the conclusions of the preliminary research Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav (Dekleva idr., 2018), where some of the participating school representatives estimated that they have some good practices in dealing with such problems. I show more detail on the approaches, ways and methods of work at six of these schools. At the same time, I also research the characteristics of the school climate and culture in connection with the treatment of children facing psychosocial distress, the most frequently perceived difficulties among them and the role in the formation of the school climate and culture in relation to psychosocial difficulties, which the interviewees attribute to the principal. The results show anxiety as the distress workes most often perceive among students. Some of the participants also report the emergence of new difficulties as a result of school closures during the first wave of the Covid-19 epidemic. Based on the conducted research, I can confirm the interdependence of school climate and culture. What was reflected in the elements of the organizational culture - structure, roles, expectations, guidelines for conduct... then had a direct impact on the climate - specifically on the relationships within each school (towards students, between students and between employees). But since it is a qualitative type of research, which included a conversation with only one person at each school, it is very difficult for me to define the final state of the climate and culture at these schools. The formal role of the principal still plays an important role in most cases. The principal can either positively or negatively influence the behavior of employees when dealing with the distress of young people. However, the master's thessis also presents a case where the principal does not have much influence in solving problems, as other employees solve them without his involvement. The approaches used by interlocutors in solving difficulties among students depend on various factors. One of the most important proved to be the knowledge possessed by an individual professional worker. The more additional knowledge a person has in the field of mental health protection, the more help they can provide themselves either in group or individual form of work. The relationship that the professional worker forms with the individual has also proven to be an important predisposition for helping the individual. The better it is, the more likely the student will let you close and let you help them.

Ključne besede:school culture

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj