Izdelava kart poplavne nevarnosti je bistvena sestavina v postopku izdelave ocene poplavne ogroženosti, saj zagotavlja ključne informacije za preventivno zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki se v veliki meri uporablja pri prostorskem načrtovanju, obvladovanju poplavnih tveganja in ozaveščanju javnosti o nevarnosti poplav. Prostorske in časovne spremembe naravnih procesov, omejeno poznavanje fizikalnih procesov in nezadostni podatki vnašajo negotovosti v proces modeliranja poplavnih dogodkov, ki se uporablja za izdelavo kart obsega poplav in analizo poplavne nevarnosti, kar ovira obvladovanje tveganja zaradi poplav. To magistrsko delo raziskuje vpliv negotovosti v hidrološki in hidravlični parametrizaciji ter s tem povezano občutljivost hidroloških in hidravličnih izračunov in rezultatov modeliranja na kartiranje poplavne nevarnosti. Natančneje je preučen vpliv negotovosti, povezanih z obliko hidrograma pretoka in oceno konice visokovodnega pretoka ter spremenljivostjo vrednosti Manningovega koeficienta hrapavosti struge reke Vipave in poplavnega območja, na rezultate kombiniranega 1D/2D hidravličnega modela z uporabo LiDAR digitalnega modela terena v kombinaciji z geodetskimi podatki rečne struge in podrobnimi podatki o rabi tal. Analiza negotovosti in občutljivosti je bila izdelana za odsek reke Vipave, čezmejne reke, ki teče skozi Slovenijo in Italijo. Izdelana je bila primerjava obsegov poplav in prostorske porazdelitve razredov poplavne nevarnosti s hidravličnimi simulacijami območij razlivanja poplavnih voda povezanih z 10-, 100- in 500-letno povratno dobo, kot jih določa slovenska zakonodaja. Analiza je pokazala največjo občutljivost rezultatov modeliranja na spremenljivost vrednosti Manningovega koeficienta hrapavosti glavne struge v primeru 10-letne povratne dobe, ki se odraža v povečanju obsega poplavljenih površin za 45%. Pri 100- in 500-letnih poplavah je povečanje poplavljenih območij manjše in znaša 15% oziroma 11%. Poleg tega rezultati modeliranja potrjujejo velik vpliv negotovosti pri oceni visokovodne konice pretoka v primerjavi z vplivom spremenljivih vrednosti Manningovega koeficienta hrapavosti na poplavnih območjih. Ugotovljeno je bilo povečanje poplavnega območja za 9-12% ob upoštevanju vrednosti intervala zaupanja 10% in 90% statistično izvrednotenih konic pretokov za različne verjetnosti pojava poplav. V primeru spremenljivih vrednosti koeficientov hrapavosti na poplavnih območjih je bilo povečanje obsega poplavljenih območij 4-6%. Vpliv oblike hidrograma toka se je izkazal kot najmanj pomemben dejavnik pri določitvi obsega poplavljenih površin, spremenljivost obsega poplavljenih površin je znašala 2-3%. Vse zgoraj omenjene spremembe skupnega obsega poplav se odražajo v spremenljivosti prostorskega obsega razredov poplavne nevarnosti, ki niso enotne in enakomerno porazdeljene za vse razrede poplavne nevarnosti, ampak so odvisne od porazdelitev globine vode na poplavnih območjih kot prevladujočega kriterija za razvrščanje v razrede poplavne nevarnosti.
|
