izpis_h1_title_alt

Analiza možnosti uporabe UAV fotogrametrije za zajem katastrskih podatkov o stavbah in cestah : magistrsko delo št.: 157/II. GIG
ID Majkić, Nikola (Avtor), ID Lisec, Anka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Grigillo, Dejan (Komentor), ID Drešček, Urška (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,08 MB)
MD5: 583AC5BD4205456E27983AEABD6A97D3

Izvleček
Posodabljanje podatkov katastra je sodoben izziv v veliko državah, tudi v Sloveniji. Čeprav uporaba daljinsko vodenih letalnikov pri registraciji zemljišč še ni pogosta, se zdi obetavna tehnologija, ki bi lahko podprla zbiranje podatkov za katastre nepremičnin. Namen naloge je pregledati objave s področja uporabe UAV fotogrametrije v katastru in pregled dejavnikov, ki vplivajo na kakovost zajema katastrskih podatkov na podlagi UAV fotogrametrije. V eksperimentalnem delu naloge smo analizirali in primerjali rezultate zajema podatkov o stavbah in cestah, ki smo jih zajeli na različne načine na podlagi podatkov, pridobljenih z optičnimi senzorji daljinsko vodenih letalnikov. Uporabili smo že obdelane UAV fotogrametrične podatke, zajete na študijskem območju Kompolje. Najprej je narejena primerjava podatkov o obodu stavb, ki so zajeti ročno na podlagi fotogrametričnega oblaka točk, s tistimi, ki so že vpisani v kataster stavb. Sledi primerjava med podatki o obodih stavb, ki smo jih ročno zajeli, in podatki, pridobljenimi iz klasificiranega oblaka točk. V nadaljevanju smo primerjali še podatke o nadmorskih višinah slemen, pridobljenih z ročnim zajemom, z nadmorskimi višinami slemen, registriranih v katastru stavb. Na koncu je še prikazana primerjava med podatki o cestah, ki smo jih ročno zajeli, in podatki o cestah, ki smo jih pridobili s samodejnim postopkom klasifikacije podobe na podlagi pravil. Ugotovili smo položajne razlike med podatki ročnega zajema stavb na podlagi fotogrametričnega oblaka točk in podatki katastra stavb. Podatki o stavbah v katastru so vpisani na podlagi množičnega fotogrametričnega zajema stavb iz letalskih fotografij, oblak točk pa je bil izdelan iz podatkov z boljšo prostorsko ločljivostjo. Pri vizualni primerjavi rezultatov ročnega zajema podatkov o stavbah in cestah, s podatki, pridobljenimi s samodejno klasifikacijo oblaka točk, nismo opazili večjih odstopanj. Še vedno pa obstajajo primeri, kjer pride do odstopanj – razlogov je več. Med drugim predstavljajo sence dreves ter drugi objekti s senco veliko težavo za samodejni zajem podatkov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:geodezija, magistrska dela, GIG, UAV fotogrametrija, fotogrametrični oblak točk, klasifikacija stavb, klasifikacija cest, kataster stavb, Global Mapper Pro, LAStools, ESRI ArcGIS
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Majkić]
Leto izida:2022
Št. strani:XV, 47 str.
PID:20.500.12556/RUL-141120-7711e7ec-bf16-93c3-2d77-1a641dea9365 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:528.44:528.7(043.3)
COBISS.SI-ID:125889283 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.09.2022
Število ogledov:1191
Število prenosov:106
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Feasibility analysis of using UAV photogrammetry to acquisition of cadastral data on buildings and roads : master thesis no.: 157/II. GIG
Izvleček:
Updating cadastre data is a modern challenge in many countries, including Slovenia. Although the use of drones in land registration is not yet common, it appears to be a promising technology that could support data collection for real estate cadastres. The purpose of the assignment is to review publications in the field of UAV photogrammetry in the cadastre and review the factors that influence the quality of cadastral data collection based on UAV photogrammetry. In the experimental part of the task, we analyzed and compared the results of capturing data on buildings and roads, which were captured in different ways on the basis of data obtained with the optical sensors of remote-controlled aircraft. We used already processed UAV photogrammetric data captured in the Kompolje study area. First, a comparison is made of the data on the perimeter of the buildings, which are covered manually on the basis of the photogrammetric point cloud, with those already registered in the building cadastre. The following is a comparison between the manually captured building perimeter data and the data obtained from the classified point cloud. In the following, we also compared the data on the above sea level of the ridge obtained by manual recording with the above sea level of the ridge registered in the building cadastre. Finally, a comparison is shown between the road data that we captured manually and the road data that we obtained using an automatic rule-based image classification process. We found positional differences between the data of the manual survey of buildings based on the photogrammetric point cloud and the data of the building cadastre. Data on buildings in the cadastre are entered on the basis of mass photogrammetric coverage of buildings from aerial images, and the photogrammetric point cloud was created from data with better spatial resolution. When comparing the results of manual data acquisition of buildings and roads with the data obtained by automatic point cloud classification by visual interpretation, we did not notice any major deviations. However, there are still cases where deviations occur - there are several reasons. Among other things, the shadows of trees and other objects with shadows represent a big problem for automatic data capture.

Ključne besede:geodesy, master thesis, UAV photogrammetry, photogrammetric point cloud, classification of buildings, road classification, building cadastre, Global Mapper Pro, LAStools, ESRI ArcGIS

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj