Imunosupresivno mikrookolje povzroča zmanjšano delovanje citotoksičnih imunskih celic in prispeva k imunskemu pobegu rakavih celic. Naravne celice ubijalke (NK) so uporabne kandidatke za zdravljenje raka, ki se še ne uporabljajo v klinični praksi. Celice NK ciljajo tumorske celice s citotoksičnimi granulami, potem ko se ravnovesje signalov, ki jih sproži vezava ustreznih ligandov na aktivacijske in inhibitorne receptorje na njihovih površinah, prevesi v aktivacijo celic NK. Neaktivno shranjene efektorske molekule, grancime in perforin aktivirajo katepsini C, H in L. Cistatin F deluje kot modulator citotoksičnosti celic NK, saj lahko zavira omenjene katepsine in s tem oslabi citotoksično delovanje celic NK. Cistatin F je glikoziliran. Da lahko deluje, se mora pretvoriti iz dimerne v monomerno obliko, kar katalizira katepsin V. Nahaja se v endosomih/lizosomih, lahko pa se tudi izloča in internalizira v sosednje celice. Cistatin F se običajno izraža v imunskih celicah, vendar vedno več študij kaže tudi na njegovo izražanje v patoloških stanjih. Pokazali smo, da je izražanje cistatina F povečano v glioblastomu in da ga izražajo tako glioblastomske kot infiltrirajoče ter stalno prisotne imunske celice, kot npr. mikroglija. Poleg tega, so bile glioblastomske celice sposobne privzeti cistatin F z endocitozo, kar je prispevalo k njihovi zmanjšani občutljivosti na citotoksičnost celic NK. Dokazali smo tudi, da se N-glikozilacija cistatina F razlikuje med različnimi tipi celic in med celicami NK z različnim citotoksičnim potencialom. Visoko-manozna glikozilacija cistatina F je bila povezana z njegovo povečano lokalizacijo v lizosomih, interakcijo s katepsinom C in zmanjšanjem citotoksičnosti celic NK. Internalizacija cistatina F v celice NK je vplivala na njihovo delno anergijo. Analizirali smo tudi supervzbujene celice NK, ki imajo dober potencial za zdravljenje raka, saj so zanje značilni povečana citotoksičnost, izločanje citokinov in zmožnost proliferacije. Supervzbujene celice NK izkazujejo povečano izražanje in aktivnost katepsina C in grancima B, ter povečano izražanje neaktivnega dimernega cistatina F. Nazadnje smo identificirali še nizko-molekularni zaviralec katepsina V, ki je preprečil aktivacijo cistatina F in povečal citotoksičnost celic NK. Tako smo cistatin F opredelili kot pomemben dejavnik imunosupresije v tumorskem mikrookolju in zasnovali nove terapevtske pristope za izboljšanje imunske terapije raka.
|