Spominske študije so se v zadnjih desetletjih razvile v plodovito interdisciplinarno raziskovalno področje, ki je veliko analitične pozornosti posvetilo tudi socialistični Jugoslaviji in njenemu razpadu. Kljub obstoju večjega števila študij o Jugoslaviji pa je vloga medijev in novinarstva v svojem delovanju bila deležna občutno manj raziskovalne pozornosti. V študiji raziskujeva, kakšno vlogo so te osrednje družbene institucije igrale v vsakodnevnih življenjih prebivalcev Jugoslavije, v kolikšni meri so jim zaupali in kako so vplivale na procese tvorjenja individualnega in kolektivnega spomina. Te problematike se lotevava prek analize 96 polstrukturiranih ustnih intervjujev z medijskimi občinstvi. Intervjuvanci so v socialistični Jugoslaviji živeli večino svojega življenja in so imeli nanjo osebne spomine, zaradi česar so lahko prispevali edinstvene in dragocene vpoglede v to zgodovinsko obdobje, ki bi jih le stežka pridobili na druge načine. Interpretativna analiza intervjujev je temeljila na deduktivnem kodiranju intervjujev, razdelila pa sva jo na tri dele: vsakodnevno uporabo medijev; zaupanje v medije in novinarstvo; ter dojemanje jugoslovanske družbe. Študija predstavlja prvi celosten kratek pregled zbranih podatkov in poudarja potencialno vrednost teh podatkov tudi za prihodnje raziskave. Zbrani podatki razkrivajo tudi, kako intervjuvanci razumejo in vrednotijo jugoslovanski režim, in na splošno zagotavljajo veliko pestrejši pogled na socialistično preteklost, kot ga je ta najpogosteje deležna v danes pogosto polarizirani javni razpravi.
|