izpis_h1_title_alt

Ravnanja centrov za socialno delo v primerih nasilja nad ženskami : magistrsko delo
ID Fogadič Urek, Tija (Avtor), ID Leskošek, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,62 MB)
MD5: 68F6504DF10EEE60DCAECF96F03FE23C

Izvleček
Naloga se osredotoča na ravnanja socialnih delavk in delavcev v procesih podpore ženskam, ki so žrtve nasilja. Strokovne delavke so pri delu dolžne upoštevati zakonodajne okvire in priporočila za delo, še vedno pa so avtonomne pri nudenju psihosocialne podpore žrtvi nasilja. V teoretičnem delu sem se osredotočila na definiranje nasilja, na feministični pristop v socialnem delu in na načelo intersekcije. Raziskala sem pristope nekaterih držav in statistko nasilja v Sloveniji. S pomočjo intervjujev sem odkrivala oblike podpore, ki so dostopne v različnih okoljih, proces dela in razlike v načinu dela med posameznimi centri za socialno delo. Zanimalo me je predvsem ali obstajajo razlike med urbanimi in ruralnimi območji. Ugotovila sem, da med enotami centrov obstajajo razlike. Manjše enote centrov, ki so praviloma locirane v ruralnih območjih, so bolj povezane z lokalno skupnostjo, sodelovanje med zaposlenimi znotraj enote je boljše, prav tako sodelovanje z drugimi institucijami. Pomanjkljivosti ruralnih območij so predvsem te, da nekatere uporabnice živijo v oddaljenih krajih in nimajo dostopa do storitev. Primanjkuje tudi bivalnih enot, v Slovenj Gradcu na primer ni svetovalnic za žrtve nasilja. V okoljih, kjer zaposleni poznajo družine s katerimi sodelujejo, se pojavlja tudi več predsodkov. Na žrtve nasilja mnogi strokovnjaki in družba še vedno gledajo kot na homogeno skupino s posebnimi lastnostmi. Odkrila sem, da so žrtve nasilja zelo raznoliki posamezniki, ki nimajo enakega simbolnega in družbenega položaja. Starejše ženske, Rominje, osebe z gibalnimi ovirami, osebe s težavami z duševnim zdravjem in tujke brez statusa, so samo del množice, ki je večkratno diskriminirana. Rezultati moje raziskave so pokazali, da je dolgotrajna in celostna podpora žrtvam nasilja nujna za to, da žrtve zapustijo povzročitelja. S pomočjo intervjujev s strokovnimi delavkami in delavci na CSD so se izpostavile tudi spremembe, ki si jih zaposleni želijo, da bi lahko bolj celostno podprli ženske z izkušnjo nasilja. Zaposleni so poročali, da potrebujejo več strokovnega kadra, več čustvene podpore s strani sodelavcev in vodstva, dobrodošla bi bila tudi redna izobraževanja. Nazadnje me je zanimalo tudi, kako je epidemija vplivala na delo strokovnih delavcev in pojav nasilja. Ugotovila sem, da bistvenega porasta prijav nasilja ni bilo, kar pa ne dokazuje, da je bilo tudi sicer manj nasilja. Strokovne delavke in delavci so delo prilagajali razmeram, poudarjali so možnost štiriindvajset urne podpore za žrtve nasilja. Nekatere spremembe, kot je naročanje uporabnikov, so se ohranile do danes.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nasilje nad ženskami, oblike podpore, ravnanja strokovni delavk, center za socialno delo, predsodki, epidemija in nasilje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Fogadič Urek]
Leto izida:2022
Št. strani:196 str.
PID:20.500.12556/RUL-138956 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.632-055.2
COBISS.SI-ID:124122627 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.08.2022
Število ogledov:467
Število prenosov:58
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Conduct of Social Work Centers in cases of violence against women
Izvleček:
This thesis focuses on the activities of social work professionals during support services for victims of violence against women. Social work professionals are obliged to follow the legislative framework and recommendations for work, but they are still autonomous in providing psychosocial support to victims of violence. In the theoretical part I focused on defining violence, on the feminist approach in the field of social work and the principle of intersection. I researched the approaches of some countries and statistics of violence in Slovenia. Through interviews, I discovered the forms of support that are available in different environments, the work process and differences in the way of working between individual centres for social work. I was mainly interested in whether there are differences between urban and rural areas. I have found that there are differences between the centre for social work units. Smaller units of centres for social work that are as a rule located in rural areas are more associated with the local community and cooperation among employees within such unit is better, as is cooperation with other institutions. Main weakness of rural areas is that some of the centre for social work service users live further away from services and do not have access to them. There is also a lack of housing units and there are no counseling centres for victims of violence in Slovenj Gradec. In environments where employees know the families they work with there is more prejudice as well. Victims of violence are still viewed by many professionals and society as a homogeneous group with special charcteristics. I have found that victims of violence are very diverse individuals who do not have the same symbolic and social status. The group of older women, Romani women, people with disabilities, people with mental health problems and foreigners without status is only a part of the crowd that is repeatedly discriminated against. The results of my research demonstrated that long-term and comprehensive support for victims of violence is essential for victims to be able to leave the perpetrator. Through interviews with professionals and employees employed at centres for social work I researched what changes employees wish to come true to be able to support women with experience of violence more comprehensively. Employees reported that they needed more professional staff and more emotional support from colleagues and management. There was also a need for regular coaching expressed. Finally, I was also interested in how the epidemic affected the work of professionals and the occurrence of violence.I found that there was no significant increase in reports of violence but that does not prove that there was less violence. Professionals adapted the work to the situation and emphasized the possibility of twenty-four hour support for victims of violence. Some changes like scheduling appointments for service users have been preserved to this day.

Ključne besede:violence against women, forms of support, activities of professional workers, centre for social work, prejudice, epidemic and violence

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj