Obravnavamo, kako se občutek ljudi, da imajo nadzor nad svojim življenjem, med epidemijo spreminja . Z uporabo izvirnih anketnih podatkov iz obdobja prvega zaprtja (maj 2020) v Ljubljani se naša študija primera osredini na večstanovanjske stavbe, ki zaradi bližine med stanovalci in njihove uporabe skupnih prostorov in naprav v stavbi predstavljajo poseben primer tako zaradi svojih specifičnih tveganj (širjenje okužbe) kot tudi potencialnih virov (medsosedska pomoč) pri reševanju težav, povezanih z epidemijo. Ugotovili smo, da se je občutek, da imajo nadzor nad svojim življenjem zmanjšal s 75 % stanovalcev v običajnem času na 35 % med epidemijo. Regresijska analiza je nadalje pokazala, da na občutek nadzora nad življenjem vpliva tudi vrsta z epidemijo povezanega dogajanja v stavbi in med sosedi ter da ti dejavniki vplivajo bolj kot kakovost življenja in osnovne socio-demografske značilnosti stanovalcev. Medtem ko naša študija primera jasno kaže, da lahko okolje večstanovanjske stavbe predstavlja pomembno raven družbenega delovanja v obdobju krize, pa so pred nadaljnjim posploševanjem potrebne še dodatne študije.
|