V članku raziskujemo odnos večinskega prebivalstva tretjega največjega slovenskega mesta Celje do albanske priseljenske skupnosti, ki se je v zadnjem obdobju številčno okrepila in med večinskim prebivalstvom generira odklonilni odnos in etnično distanco. Na podlagi teoretskih predpostavk v polju sociologije in migracijskih študij je bil oblikovan raziskovalni načrt z integracijo metod. Analiza rezultatov je pokazala, da ima večinsko prebivalstvo prevladujoče negativen odnos, opazili smo delna ujemanja s predpostavljenimi teoretičnimi izhodišči, pri čemer se je pokazalo, da imajo posameznice z višjo izobrazbo in višjimi dohodki nekoliko bolj naklonjen odnos do priseljencev kot moški respondenti z nižjo izobrazbo in nižjimi prihodkom
|