Dendrokronološki signal navadne smreke (Picea abies), evropskega macesna (Larix decidua) in navadne bukve (Fagus sylvatica) je med drugim odvisen od nadmorske višine, zato moramo za razumevanje dendrokronološkega signala sistematično zbirati podatke o posamezni vrsti vzdolž višinskih gradientov. V ta namen smo zbrali vzorce lesa in sestavili lokalne kronologije širin branik omenjenih treh vrst z območij vzdolž dveh gradientov: (1) Kokra – Jezersko, ki vključuje lokacije na 750, 780, 950, 1200, 1250, 1380 in 1600 m nadmorske višine, in (2) Bled – Radovna – Krma z rastišči na 518, 550, 580, 700, 750, 900, 950, 1000, 1200, 1400, 1600, 1760, 1900, 2040 m n. v. Predstavljamo glavne značilnosti kronologij in rezultate dendroklimatoloških analiz, ki so potrdile, da se podnebni dejavniki, ki vplivajo na variiranje širin branik, spreminjajo z nadmorsko višino in da je to spreminjanje širin branik različno pri posamezni drevesni vrsti. Predstavljamo tudi ujemanje različnih kronologij z vidika standardnih dendrokronoloških parametrov, kot je t-vrednost, in razpravljamo o možni uporabi predstavljene podatkovne baze.
|