izpis_h1_title_alt

Vpliv epidemije COVID-19 na zdravstveno politiko Slovenije in Švedske : diplomsko delo
ID Rep, Dragana (Avtor), ID Durnik, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Brezovar, Nejc (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,05 MB)
MD5: 6BB61EBB437CA38F25F514EAEBA72AB9

Izvleček
V diplomskem delu je obravnavan vpliv epidemije COVID-19 na zdravstveno politiko Slovenije in Švedske. Teoretični del diplomskega dela vsebuje pojmovno- teoretsko raven, s katero so opredeljeni pojmi, kot so: zdravstveni sistem, zdravstveno varstvo in zdravstvena politika. Historična metoda obravnava zgodovinski razvoj zdravstvenih sistemov v obeh državah. Sledi primerjalna analiza zdravstvenih sistemov obeh obravnavanih držav ter prednosti in slabosti enega in drugega. Primerjava statističnih podatkov ocenjuje delovanje obeh sistemov v izbranih državah v času epidemije. Prikazano je tudi razmerje med stroko in politiko ter njuna vloga pri kriznem upravljanju z epidemijo. Raziskovalno obdobje je trajalo od decembra 2020 do decembra 2021, raziskovalni del diplomskega dela pa je nastal na podlagi zbranih podatkov primarnih in sekundarnih virov, s pomočjo katerih so analizirani članki in prispevki ter druga besedila, ki se navezujejo na tematiko, ki jo diplomsko delo preučuje. Ugotovili smo, da se države razlikujejo po številnih geografskih, družbenih, političnih in ekonomskih dejavnikih, zato jih je težko v celoti primerjati. Najbolj pereč problem tako v Sloveniji kot tudi na Švedskem je po naših ugotovitvah v prvi vrsti neustrezno načrtovanje kadrov v zdravstvu. V Sloveniji imamo po zadnjih razpoložljivih podatkih OECD in Eurostata 3,2 zdravnika na 1.000 prebivalcev, na Švedskem 4,3 zdravnika, povprečje EU pa je 3,8. Omejeno število zdravnikov in ne pomanjkanje finančnih sredstev zanje je glavni razlog za čakalne dobe v Sloveniji, ki so se v času epidemije še podaljšale. Nobena izmed držav ne izstopa po vseh ključnih kazalnikih kakovosti zdravstvene oskrbe, niti države z visokim deležem izdatkov za zdravstvo, kar pomeni, da lahko države še veliko naredijo na področju preventive, zgodnje diagnostike in zdravljenja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:epidemija COVID-19, zdravstveno varstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena politika, razmerje med stroko in politiko v času kriznega upravljanja
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[D. Rep]
Leto izida:2022
Št. strani:X, 68 str.
PID:20.500.12556/RUL-138326 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.98:578.834:614(497.4:485)(043.2)
COBISS.SI-ID:119487491 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.07.2022
Število ogledov:985
Število prenosov:255
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The impact of the COVID-19 epidemic on the health policy of Slovenia and Sweden
Izvleček:
The diploma thesis covers the impact of COVID-19 on health policies of Slovenia and Sweden. The theoretical part of the thesis contains a conceptual-theoretical section in which the following concepts are defined: healthcare system, health care and health policy. The historical method examines the development of healthcare systems of both countries through history. This portion is followed by a comparative analysis of the healthcare systems of both countries as well as their advantages and disadvantages. The comparison of statistical data evaluates the operations of both countries' healthcare systems during the pandemic. In addition, the relationship between profession vs politics during times of crisis management involving the pandemic, is also portrayed in this thesis. The research took place from December 2020 to December 2021. The research portion was created and based off of collected data from primary and secondary sources, which are used to analyze articles, papers and other material related to the topic studied. We found that countries differ in many geographical, social, political and economic factors, making them difficult to fully compare. According to our findings, the most pressing problem in both Slovenia and Sweden is inadequate planning of human resources in health care. According to the latest available OECD and Eurostat data, there are 3.2 doctors per a population of 1,000 people in Slovenia. In Sweden the number of doctors rises to 4.3 per 1,000 people, and in the EU the average is 3.8 doctors per 1,000 people. The limited number of doctors, not the lack of financial resources, is the main reason for long waiting times in Slovenia. These waiting times increased even more during the pandemic. None of the countries stand out in terms of key health-care quality indicators, not even the countries with a higher share of health expenditure. This means that countries can still do more in the field of prevention, early diagnosis and treatment.

Ključne besede:COVID-19 pandemic, health care, healthcare systems, health policy, the relationship between profession and politics in times of crisis management

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj